Jegličeva pot je izbira ali način življenja, ki je videti lahek, a prinaša skrite stroške. Ko nekdo vzame, kar drugi menijo, da je lahek izhod, bi lahko ljudje rekli, da gre po poti jegliča. Izraz se uporablja tudi za označevanje situacije, v kateri je nekdo prevaran ali prevaran, na primer “ne dovolite, da vas ta oseba vodi po jegličevi poti.”
Ubogi jegliči so zaradi tako lepih cvetov dobili slabo ime. Ta izraz izvira iz Shakespeara, dramatika, ki je slavno skoval široko paleto besed in besednih zvez in ki je očitno ljubil rože, sodeč po obilnih cvetličnih aluzijah in metaforah v njegovih delih. Prvič se je pojavilo v Hamletu, v govoru Ofelije svojemu bratu Laertesu, v katerem ga obtožuje, da je hinavsko potoval po jegličevi poti, medtem ko ji je govoril, naj se težje odloči, Shakespeare pa jo je ponovno uporabil v Macbethu, tokrat kot “pot jegličev”. ,« in ne »pot jegličev«.
Podoba poti, obložene ali prekrite z jegliči, naj bi bila bukolična ideja. Ob pogledu na pot, posuto s privlačnimi dišečimi rožami, bi človeka morda zamikalo, da bi se odpravili nanjo, če bi predvidevali, da bi bila pot prijetna, še posebej, če bi bila alternativa pot, obdana s trnovim grmovjem. Vendar bi v Shakespearovi različici jegličeve poti izbira lahkega izhoda neizogibno vodila v negativne posledice, pri čemer bi bila privlačnost poti zavajajoča.
Podoben koncept je tudi rek »pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni«. Ofelija je s tem izrazom opozorila brata in ga opozorila, da ga jegličeva pot vara, in mu rekla, da je hinavski. Kot je vedela Ofelija, najlažji način delovanja ni nujno najboljši, odločitev, da sledite poti jegliča, pa lahko kasneje privede do zapletov. Zgodnje reševanje teh težav na »strmi in trnovi poti« bi lahko bilo boljše ukrepanje, čeprav zahteva trud.
Ta izraz se uporablja tudi za označevanje nekoga, za katerega se zdi, da vodi lahkomiselno ali nesmiselno življenje, na primer v »ona je na jegličevi poti«, kar nakazuje, da zadevnega posameznika sčasoma čaka padec. Čeprav je pot jegličev morda prijetna pot, nekateri menijo, da je navsezadnje neizpolnjujoča. Nekdo, ki je vajen jegličeve poti, bi lahko imel težave, če bi naletel na težave, saj bi nagnjenost k iskanju lahkih možnosti pustila človeka nepripravljenega na težke situacije.