Primerjalna malomarnost je doktrina, ki se običajno uporablja v odškodninskem pravu, ko so dejanja žrtve delno prispevala k incidentu, ki je povzročil škodo. V Združenih državah lahko oseba toži drugo osebo, katere malomarna ali naklepna dejanja so povzročila škodo, tako da vloži odškodninsko tožbo. Doktrina primerjalne malomarnosti zmanjšuje izterjavo v nekaterih odškodninskih tožbah.
Ko nekdo namerno ali iz malomarnosti poškoduje žrtev, ima žrtev pravico do izterjave škode, zaradi katere je spet “cela”. Te škode vključujejo zdravstvene račune, izgubljeno plačo, bolečino in trpljenje ter drugo tovrstno škodo. Za povrnitev te škode oškodovanec toži povzročitelja škode zaradi škode, ki je civilna tožba.
Včasih pa žrtev prispeva k povzročitvi lastne poškodbe. Na primer, če oseba vozi avto in ni pozorna, jo lahko udari druga oseba, ki ni pozorna. Oseba, ki ga je udarila, je morda v prvi vrsti kriva, vendar je lahko tudi žrtev igrala vlogo pri povzročitvi nesreče.
Primerjalna malomarnost omogoča žrtvi povrnitev dela škode, če je le delno odgovorna za prispevanje k lastni poškodbi. Primerjalna malomarnost je nadomestila prispevajočo malomarnost kot standard v večini jurisdikcij po vsej Združenih državah. Dolgo je veljala malomarnost, ki je povzročila prispevek, in je preprečila popolno okrevanje, če je žrtev prispevala k vzroku poškodbe.
Če je oseba ob udarcu iz malomarnosti vozila vozilo iz malomarnosti, bi ji bila v celoti onemogočena okrevanje. To pomeni, da tudi če bi bil drugi voznik v 99 odstotkih odgovoren za nesrečo, bi žrtev preprečila okrevanje, ker je bil en odstotek krivde on sam. Ta doktrina je izgubila naklonjenost in jo je nadomestila primerjalna malomarnost.
Zaradi primerjalne malomarnosti porota določi škodo, ki jo je utrpela žrtev. Žirija določi tudi odstotek odgovornosti, ki jo mora prevzeti žrtev. Na primer, porota lahko razglasi, da je bila žrtev 45 odstotkov odgovorna za lastno poškodbo.
Odškodnino, ki jo mora obdolženec plačati oškodovancu, torej določata tako ugotovitev škode kot tudi ugotovitev odgovornosti. Na primer, porota lahko ugotovi, da je žrtev prometne nesreče upravičena do 100,000 $ odškodnine. Porota lahko tudi ugotovi, da je ista žrtev 50 odstotkov odgovorna za lastno poškodbo. Tako je žrtev upravičena do 50 odstotkov od 100,000 dolarjev oziroma 50,000 dolarjev odškodnine.