Izraz “prilagodljiva tehnologija” se lahko uporablja za tehnologijo, ki jo uporabljajo invalidi, kot tudi za tehnologijo, ki se prilagaja potrebam uporabnikov. Nekatere tehnologije, razvite za invalidnost, se kasneje uporabljajo tudi za druge populacije. Nekateri primeri tovrstne tehnologije lahko vključujejo bralnike zaslona in sledilne ploščice, pa tudi orodja, kot so predvidevanje besedila in prilagodljivi algoritmi iskanja.
V primeru tehnologije za invalide se prilagodljiva tehnologija prilagaja posebnim potrebam po invalidnosti. Vsi invalidi ne potrebujejo prilagoditev za uporabo interneta in različnih elektronskih naprav, nekateri pa potrebujejo, ali pa se jim zdi ta tehnologija uporabna. Programski programi so lahko prilagodljivi, tako da ljudem na primer omogočajo spreminjanje velikosti, barve in položaja besedila. Nekateri invalidi morda potrebujejo minimalistične teme za programe in spletna mesta, da se lahko po njih premikajo brez motenj.
Nekatere najnaprednejše prilagodljive tehnologije se osredotočajo na potrebe slepih uporabnikov interneta in ljudi, ki morda ne bodo mogli upravljati s tipkovnicami in miškimi pri visoki hitrosti. Programi za branje zaslona in Braillovi zasloni omogočajo dostop slepim uporabnikom, ki ne vidijo spletnih mest in računalniških programov. Orodja, kot so nadzorne plošče, senzorji gibanja in pisala, omogočajo ljudem, da vnašajo in vnašajo ukaze s premikanjem glave ali uporabo nog. Sistemi glasovnih ukazov so tudi oblika prilagodljive tehnologije.
Za uporabnike, ki niso invalidi, se prilagodljive tehnologije premaknejo tako, da ustrezajo njihovim potrebam, da se program prilagodi in deluje bolje. Iskalniki uporabljajo prilagodljive algoritme, da se učijo od svojih uporabnikov in na primer vrnejo ustreznejše rezultate. Inteligentni programi in spletna mesta si lahko zapomnijo nastavitve in predvidevajo potrebe na podlagi uporabniških vzorcev. Iste učne zmogljivosti lahko omogočijo tudi, da se sistemi navidezne resničnosti prilagodijo uporabnikom, ki se lahko premikajo in delujejo drugače v sistemu.
Uporabniki se lahko redno zanašajo na prilagodljivo tehnologijo, kot sta predvidevanje besedila in samodejno popravljanje. Takšne funkcije lahko omogočijo hitrejše delovanje računalnikov, mobilnih telefonov in tablic. Ti sistemi se učijo tudi od svojih uporabnikov; pri predvidevanju besedila, na primer, bo program zabeležil besede, ki jih uporabnik najpogosteje povleče navzgor, in jih ponudil najprej, druge možnosti pa spodaj v meniju. Bolj ko bo uporabnik uporabljal funkcijo, pametnejša in natančnejša bo postala.
Raziskovalci, ki se ukvarjajo s prilagodljivo tehnologijo, imajo lahko diplomo iz računalništva ali sorodne teme. Lahko delajo na programiranju, ki stoji za aplikacijami in orodji, pa tudi na sami fizični opremi, kot so zasloni, ki pomagajo slabovidnim v spletu. Številne visoke šole in univerze ponujajo usposabljanje in mentorstvo na tem področju.