Kaj je prijateljski prevzem?

Prevzem podjetij se lahko izvede s sodelovanjem in sprejemanjem ali negativnostjo in bojem. Če se obe družbi strinjata s prevzemom, se to imenuje prijateljski prevzem. Pri prijateljskem prevzemu želi podjetje A na primer prevzeti podjetje B. Če se uprava družbe B strinja s pogoji prevzema, se to imenuje prijateljski prevzem. Če uprava družbe B zavrne ponudbo, lahko družba A vseeno nadaljuje s tako imenovanim sovražnim prevzemom.

Preprosto si je predstavljati, da je prevzem podjetja vedno negativen. Vendar pa se lahko ta vrsta situacije v mnogih primerih obravnava kot pozitivna. Podjetje se lahko na primer predstavi s ponudbo za združitev, ki je v dobro podjetja in koristna za vpletene. V takem primeru bo upravni odbor družbe z veseljem sprejel ponudbo in jo dal na glasovanje delničarjem.

Ko bo upravni odbor potrdil prevzem, je verjetno, da bodo za prijateljski prevzem glasovali tudi delničarji družbe. Navdušenje, s katerim se sprejme ponudba, pa je pogosto odvisno od višine odkupne ponudbe. Nižje odkupne ponudbe lahko naletijo na večji odpor.

Številni prevzemi veljajo za prijateljske, vendar se situacije lahko spremenijo tudi v sovražne. To se običajno zgodi, ko upravni odbor družbe ponudbe ne odobri ali njeni delničarji glasujejo proti. Na primer, upravni odbor podjetja lahko meni, da je ponudba prenizka ali da bo pridobitev negativna za podjetje in vpletene. Ko je ponudba za prevzem zavrnjena, lahko prevzemna družba prisili prevzem tako, da kupi dovolj delnic druge družbe, da pridobi nadzor nad družbo, brez soglasja ali odobritve uprave.

Omeniti velja, da zavrnjena ponudba za prevzem morda ne vodi vedno v sovražni prevzem. Včasih se obe podjetji pogajata, dokler ne skleneta dogovora, o katerem se lahko dogovorita. V drugih primerih bo prevzemna družba morda želela družbo prevzeti le pod prijateljskimi pogoji, tako da lahko nadaljuje, ko bo njena ponudba zavrnjena. Dejansko nekatera podjetja, ki se odločijo za sovražni prevzem, ne uspejo pridobiti nadzora nad drugim podjetjem. Na primer, družba prevzemnica morda ne bo kupila količine zalog, ki je potrebna za sovražni prevzem.