Imenuje se tudi prihodnji neprekinjeni, prihodnji progresivni je glagolski čas, ki označuje, da bo prihodnje dejanje v teku. V prihodnjem progresivu se lahko uporabljajo samo glagoli, ki imajo določen začetek in konec svojega dejanja. Nastane tako, da se postavi “bo” ali “bo bo” pred glagolom, ki se konča na “-ing”, prihodnji progresiv se običajno uporablja za označevanje domnevne prekinitve prihodnjega dejanja, tekočega prihodnjega namena ali za vprašanje vprašanje o prihodnjih ukrepih.
Za oblikovanje prihodnjega progresiva se uporabljata dva pomožna glagola. Pomožni glagoli so posebni glagoli, ki se uporabljajo v povezavi z glavnim glagolom, da se spremeni pomen. Bodisi “will” ali “going” je prvi pomožni glagol, uporabljen za tvorbo prihodnjega progresiva. Glagol “biti” je drugi. Pomožnim glagolom sledi glavni glagol s končnico »-ing«, na primer v »bo tekel« ali »hoti po nakupih«.
Prihodnji progresivni se uporablja samo, če je zadevno dejanje v prihodnosti in se nadaljuje ali napreduje. Na primer: “Jutri popoldne bom plaval.” Za razliko od preproste prihodnosti, »Jutri popoldne, bom plaval«, ki navaja, da bo v določenem časovnem obdobju prišlo do plavanja, prihodnost progresivna označuje, da se dejanje nadaljuje skozi celotno popoldne. Najpogosteje se progresivna oblika uporablja kot odgovor na predlog, da se dejanje lahko prekine. Na primer, »jutri popoldne bom plaval« bi bil logičen odgovor na nekoga, ki bi rekel: »Mislil sem, da bom jutri popoldne imel kosilo s tabo.«
Poleg tega se lahko future progressive uporabi za vprašanje o prihodnjem dogodku. Vprašanja, zastavljena v prihodnji progresivni, so na splošno zasnovana tako, da so vljudna in ne domnevna, hkrati pa nakazujejo, da spraševalec upa, da bo odgovor pritrdilen. Na primer vprašanje: “Ali boste jutri zvečer kuhali večerjo?” uporablja prihodnji progresivni “bo kuhal”.
Običajno se lahko v prihodnjem neprekinjenem času uporabljajo samo dinamični, ne stativni glagoli. Dinamični glagoli označujejo dejanja, ki imajo jasen začetek in konec, medtem ko stativni glagoli na splošno označujejo stanja bivanja, kot so »ljubezen«, »biti« ali »verjeti«, ki pogosto nimajo jasnega začetka ali konca. Na primer, če rečem »nocoj ob 11. te bom ljubil« se zdi nesmiselno ali humorno, saj bi domnevali, da je ljubezen govorca preprosto stanje, v katerem je vedno, ne nekaj, kar je mogoče omejiti na časovni okvir . Po drugi strani pa se zdi bolj smiselno reči »nocoj ob 11. uri bom gledal film«, ker v tem primeru govornik nakazuje dogodek z jasnim časovnim okvirom.