Pridevnik kakovosti daje informacije o drugi besedi, ki jo opisuje. Podobno kot druge oblike pridevnikov se uporabljajo z drugo besedo, ki jo spreminjajo, ki je običajno samostalnik ali zaimek. Te besede v bistvu odgovarjajo na vprašanje, kot je “Kakšno?” o predmetu, ki ga spreminja. Na primer, medtem ko bi nekdo lahko preprosto rekel »Imam knjigo«, bi izjavo pustila odprto za vprašanje: »Kakšno knjigo?« Ista izjava s pridevnikom kakovosti bi lahko bila »Imam veliko knjigo« ali »Imam dobro knjigo« in na to vprašanje odgovori z besedami »veliko« ali »dobro«.
Obstaja več različnih vrst pridevnikov, vendar imajo vsi podobno funkcijo. Njihov osnovni namen je spremeniti drugo besedo, kar pomeni, da se nikoli ne najdejo same v stavku, razen če je spremenjena beseda implicirana. Pridevnik kakovosti je običajno pred besedo, ki jo spreminja, na primer v besedni zvezi, kot je »rdeča hiša« ali »svetleča žlica«.
Čeprav je ta vrsta pridevnikov lahko v več različnih oblikah, vsi običajno opisujejo določen element o predmetu. Obliko in barvo je mogoče izraziti s temi besedami s pridevniki, kot so »velik«, »pravokoten«, »moder« in »temen«. Obstajajo tudi načini, na katere se lahko pridevnik kakovosti uporabi za izražanje mnenja govorca o vrednosti ali vrednosti predmeta z besedami, kot sta “dober” ali “neuporaben”.
Izvor predmeta je mogoče navesti z uporabo pridevnika kakovosti, običajno z neko vrsto smernega ali geografskega kazalca. Besedna zveza, kot je “severna postrv”, običajno označuje, da postrv prihaja s severa ali se tam običajno nahaja; »Ameriška angleščina« se uporablja za dokazovanje, da je vrsta angleščine, na katero se nanaša, ameriškega izvora. Te besede lahko opišejo tudi material ali komponente, iz katerih je predmet izdelan. “Lesen vlak” na primer označuje, da je vlak narejen iz lesa.
Obstajajo tudi vrste pridevnikov, ki niso kakovostni pridevnik, kot je količina ali razlikovanje. Pridevnik količina odgovarja na vprašanje “Koliko?” o predmetu. To lahko vključuje splošne besede, kot je »veliko« ali »nekaj«, kot tudi posebne količine, kot je »šest«. Razločevalni pridevniki običajno zagotavljajo informacije, ki nekomu omogočajo, da navede natančen predmet, na katerega se nanaša. Ti lahko vključujejo posesivne pridevnike, kot je »njena« ali »njegov«, in dokazne besede, kot je »ta«, ki označujejo »to knjigo«.