Pridelek krompirja je komercialna živilska rastlina, ki se goji za prodajo v surovih ali predelanih živilskih izdelkih. Kmetje, ki pridelujejo krompir, ga lahko prodajajo neposredno ali prek posrednika ali pa ga proizvajajo po pogodbi za proizvajalca hrane ali verigo restavracij. Cene se lahko iz leta v leto razlikujejo, odvisno od razpoložljivosti, povpraševanja potrošnikov in drugih tržnih razmer. Poleg krompirja se lahko pridelajo tudi drugi pridelki, da se razširijo možnosti, nekatere kmetije pa proizvajajo vrsto sort krompirja.
Ti gomolji izvirajo iz Južne Amerike, kjer so jih gojili že tisoče let in gojili v številne različne sorte. Na splošno jih delimo na škrobne in voščene vrste, ki so lahko uporabne za pripravo različnih vrst hrane, kot so pečen, ocvrt in pire krompir. Pri izbiri dobre sorte za krompir mora kmet razmišljati o povpraševanju, enostavnosti rasti in preteklih dosežkih na kmetiji.
Surovi krompir se lahko prodaja v razsutem stanju za distribucijo v supermarkete, restavracije in druge objekte, ki ga bodo predelali. V drugih primerih je lahko pridelek krompirja predviden za predelavo za izdelavo izdelkov, kot so čips, zamrznjeni krompirjevi izdelki, ki jih je mogoče ocvrti ali peči, krompirjev škrob in sorodne sestavine predelane hrane. Kmetje pridelujejo svoj pridelek vegetativno, pri čemer uporabljajo začetke iz semenskega krompirja, za katerega je znano, da se dobro obnese in daje pridelke enake velikosti in kakovosti.
Pogoji na kmetiji krompirja vključujejo peščena do ilovnata tla in hladne rastne razmere. Kmetije z ekstremno vročino ali mokro zemljo niso primerne za pridelek krompirja. Gomolje običajno sadimo po preteku zadnje možnosti zmrzali in pustimo, da zrastejo v sezoni žetve, ko lahko mehanski kombajni poenostavijo postopek izkopavanja gomoljev in njihovo pripravo za prodajo. Po spravilu lahko njivo obdelamo in obdelamo, da jo pripravimo za naslednje leto.
Tako kot druge komercialne prehranske rastline je lahko krompir poleg okužb z glodalci in drugimi težavami ranljiv za okužbe s plesnijo in mikroorganizmi. Te lahko izničijo celoten ali del pridelka in povzročijo znatne izgube, kar je eden od razlogov, zakaj se kmet lahko odloči za zavarovanje kmetijstva. Naravne metode zatiranja škodljivcev lahko vključujejo spremljajoče sajenje za zatiranje škodljivcev ali spodbujanje ujed, da se prehranjujejo z glodalci. Za reševanje teh težav je mogoče tudi škropiti in obdelati pridelke, v tem primeru pa ne bodo upravičeni do ekološkega certificiranja, kar skrbi nekatere kmete.