Prevodna celica je naprava, ki je sestavljena iz elektrod, ki zaznavajo električno prevodnost snovi, kot je voda. Običajne konfiguracije vključujejo dve elektrodni celici in štiri elektrodne prevodne celice. Glavna lastnost, ki razlikuje vsako vrsto, je celična konstanta prevodne celice, označena s črko K. Velikost elektrode, razdalja med vsako in vzorec prisotnega električnega polja določajo to konstanto celice. Višja je pri celicah z majhnimi elektrodami, ki so oddaljene daleč narazen, in nižja pri tistih, ki imajo večje elektrode, razporejene bližje skupaj.
Za odčitavanje prevodnosti je treba pomnožiti konstanto celice in prevodnost materiala. V enačbo je treba upoštevati tudi učinek obrobnega polja, ki ga poenostavimo tako, da izvedemo tudi meritev raztopine, v kateri je znana električna prevodnost. Z kalibriranjem sonde s prevodno celico je mogoče upoštevati neznano konstanto celice, ki se spreminja s staranjem elektrode. Odčitavanje se ob meritvi prilagodi tudi realni vrednosti, ki temelji na temperaturi okolice.
Prevodna celica z dvema elektrodama vsebuje elektrode, ki so izdelane iz platine, pozlačenega niklja, titana ali grafita. Na voljo v potopnih ali pretočnih konfiguracijah, celice so lahko izdelane iz stekla ali epoksida. Na nekatere ne vplivajo obrobna polja, še posebej, če merilno polje ostane znotraj telesa elektrode. Večina vrst merilnikov prevodnosti je podprta s konfiguracijo dveh elektrod.
Druga priljubljena vrsta prevodne celice je različica s štirimi elektrodami. Ta zasnova olajša merjenje, saj je manj napak, povezanih s polarizacijo ali umazanijo elektrod. Tok ne teče znotraj merilnega vezja, zato se napetost natančno meri skozi notranje obroče naprave. Izmenični tok teče skozi zunanji niz obročev na celici. S to zasnovo pretočne celice za prevodnost je mogoče izmeriti celoten obseg prevodnosti.
Prevodna celica je le ena komponenta v merilnem sistemu. Za merjenje prevodnosti mora uporabnik imeti tudi oddajnik in krmilnik za kondicioniranje signala ter povezovalni kabel. Celoten sistem lahko vključuje vse, skupaj z mikroprocesorjem, ki pomaga avtomatizirati postopek merjenja prevodnosti. Poleg kompenzacije temperature je treba celico uporabljati tudi z avtomatizirano metodo izbire obsega in s pretvorbenimi faktorji, ki predstavljajo raztopine, drugačne od naravne ali slane vode.