Preverjanje pristnosti prstnih odtisov, ki se včasih imenuje tudi prepoznavanje prstnih odtisov, je metoda, ki preverja identiteto osebe na podlagi njenih prstnih odtisov. Vsak človek ima edinstvene prstne odtise, zato je s pomočjo te biometrike mogoče ustvariti avtomatiziran identifikacijski program. Seveda, da bi lahko nekoga identificirali na podlagi njegovih prstnih odtisov, mora ta dati prstne odtise že prej. Zato se sistemi za preverjanje pristnosti prstnih odtisov zanašajo na bazo podatkov, ki vsebuje skenirane prstne odtise in identitete, s katerimi so povezani.
Naprava, ki primerja prstne odtise z identiteto osebe, je elektronska naprava, imenovana senzor prstnih odtisov. Senzor prstnih odtisov skenira prst osebe, obdela odtis in uskladi biometrične podatke odtisa s podatki, ki jih ima v datoteki.
Preverjanje pristnosti prstnih odtisov se pogosto uporablja za varnostne namene. Zaščitene sobe, na primer, lahko uporabljajo varnostni sistem, ki se opira na sistem prstnih odtisov, da zagotovi, da lahko vstopijo samo nekateri ljudje. Obstaja nekaj sefov, ki se zanašajo na podobno tehnologijo in se odprejo samo za osebo s shranjenim prstnim odtisom.
Včasih se preverjanje pristnosti prstnih odtisov uporablja, ko mora veliko število ljudi dostopati do istega vhoda v istem časovnem obdobju. Nekatere velike poslovne zgradbe se zanašajo na preverjanje pristnosti prstnih odtisov. To omogoča številnim zaposlenim, da vstopijo v stavbo na ključnih točkah dneva, na primer zjutraj in po kosilu, ne da bi se morali ustaviti, da bi varnostnikom predstavili identifikacijske materiale. Walt Disney World se prav tako zanaša na to tehnologijo, da zagotovi, da samo ena oseba uporablja vsako vstopnico na večdnevni vstopnici v zabaviščni park.
Preverjanje pristnosti prstnih odtisov je pomembno tudi za kriminalistične preiskovalce. Prstne odtise, ki jih najdemo na kraju kaznivega dejanja, je mogoče analizirati glede na prstne odtise, ki so shranjeni v policijski bazi podatkov. Pozitivna ujemanja prstnih odtisov lahko detektivom pomagajo identificirati storilca kaznivega dejanja, tudi če za sabo ostane malo ali nič drugih dokazov.