Prevajanje omrežnih naslovov (NAT) je dinamična metoda konsolidacije, ki jo uporabljajo sistemi za zmanjšanje potreb po internetni povezljivosti. Natančneje, prevod omrežnega naslova opisuje prepisovanje naslovov internetnega protokola (IP) podatkovnih paketov, tako da več prenosov zahteva samo en naslov IP. Prepisovanje poteka, ko podatki prehajajo skozi omrežje ali omrežni požarni zid. To se naredi v zasebnem omrežju. Poleg požarnega zidu podjetja uporabljajo tudi usmerjevalnike ali celo računalnike za izvajanje funkcionalnosti prevajanja omrežnih naslovov.
Prevajanje omrežnih naslovov običajno ima eno od štirih oblik: statični NAT, dinamični NAT, preobremenitev ali prekrivanje. Statični NAT prevaja en neregistriran IP naslov v drugega, registriranega. Dynamic NAT prevaja en neregistriran IP naslov v drugega, izbranega iz skupine registriranih naslovov. Preobremenitev je oblika Dynamic NAT, ki prevede vrsto neregistriranih naslovov v enega registriranega. Prekrivanje je prevajanje več naslovov iz enega omrežja v drugo. Vsaka metoda se uporablja glede na posebne potrebe podjetja.
Eden od glavnih razlogov za uporabo prevajanja omrežnih naslovov je ohranjanje naslovov IP. Mnogi strokovnjaki iz industrije menijo, da bo eksplozija povpraševanja po naslovih IP povzročila globalno pomanjkanje, ki nastane z odpravo vseh razpoložljivih permutacij številk v 32-bitnem standardu IPv4, ki danes prevladuje na internetu. Eden od načinov reševanja te skrbi je bila izdelava IPv6, ki vključuje 128 bitov in veliko več možnosti za naslove IP. Vendar ustvarjanje IPv6 v resnici ne rešuje problema pomanjkanja. Prevajanje omrežnih naslovov deluje tako, da ne ustvarja novih naslovov IP, ko niso potrebni.
Ena pomanjkljivost prevajanja omrežnih naslovov je, da ne omogoča prave povezave od začetka do konca. Z drugimi besedami, če povezava izvira izven omrežja, potem protokoli za prevajanje omrežnih naslovov ne morejo zagotoviti, da bodo podatki ostali nedotaknjeni skozi celoten proces. To, da prvotni IP na začetku ni bil povezan z omrežjem, je tukaj olajševalni dejavnik.
Po drugi strani pa je ta olajševalni dejavnik lahko tudi korist. Če prevod omrežnega naslova ne bo omogočil prenosa podatkov med žico iz vira zunaj omrežja, potem seveda služi kot ovira za pretoke podatkov z zlonamernim namenom. Ta vrsta funkcionalnosti lahko seveda služi kot varnostna storitev, ki preprečuje viruse, črve in druge nevarnosti.