Presežna vrednost je ekonomska teorija, s katero je nemški filozof in ekonomist Karl Marx obsodil ekonomske sisteme v kapitalističnem slogu. Je razlika med plačo delavca in ceno blaga ali storitve, ki jo ta delavec proizvede. Ta teorija temelji na dejstvu, da delavci zagotavljajo vrednost z delom, ki se uporablja za proizvodnjo blaga in storitev. Marx je tudi verjel, da drugi ekonomski koncepti, kot sta kapitalizem ali imperializem, niso ustrezno vrednotili delavcev za proizvodnjo blaga ali presežne vrednosti, ki jo ustvari njihovo delo.
Ta vrsta vrednosti se ne nanaša na dejansko vrednost fizičnega gospodarskega vira ali blaga. Ta dodana vrednost se uresničuje z delom, ki je potrebno za proizvodnjo vira ali blaga, kar poveča vrednost predmeta nad njegovo prvotno ceno. Marx je verjel, da so posamezni delavci in njihova produktivnost tisto, kar resnično določa vrednost potrošniškega blaga ali storitev.
Količina dela, ki se uporablja za proizvodnjo blaga ali storitve, je način, kako je Marx verjel, da se dobiček lahko akumulira v gospodarstvu. Koncept presežne vrednosti, ki ga je uporabil Marx, je navajal, da delavci ne ustvarjajo le ekonomske vrednosti z izplačanimi plačami, temveč tudi z dodatno vrednostjo preoblikovanja gospodarskih virov v dragocene izdelke. To je gospodarstvom omogočilo, da izkusijo večji dobiček s proizvodnjo blaga, ne pa zgolj z ustvarjanjem dohodka s prodajo premoženja. Marx je verjel, da bi lahko ta dodatni dohodek uporabili v korist posameznih del, tako da bi jim omogočili, da obdržijo določen znesek svoje dodane vrednosti z delom.
Marx je razvil ekonomsko formulo, znano kot teorija vrednosti, ki temelji na njegovem prepričanju v presežno vrednost. Ta formula je bila uporabljena za določitev, koliko vrednosti je delo posameznega delavca zagotovilo v gospodarskem okolju. Osnovna formula te teorije je bila deliti skupni dobiček od prodanega blaga s skupnimi stroški plač, plačanih za proizvodnjo tega blaga. Rezultat te formule je stopnja presežne vrednosti, za katero je Marx menil, da bi jo morali podjetja prisvojiti zaposlenim. Podjetja bi morala povečati stopnjo presežne vrednosti tako, da delavcem izplačujejo zadostne plače za določeno število ur, pri čemer pričakujejo določeno količino produktivnosti. Premalo plačani delavci bi podjetjem omogočili, da izkoriščajo delovno silo, hkrati pa zahtevajo enako količino produktivnosti. To bi po Marxovi teoriji znižalo presežno vrednost proizvedenega blaga in oslabilo celotno gospodarstvo.
SmartAsset.