Preprečevanje izpostavljenosti in odziva se nanaša na zdravljenje, ki pomaga pri obvladovanju, nadzoru in morebitnem zdravljenju določenih psiholoških motenj. To metodo običajno uporabljajo psihoterapevti ali psihologi, z ustreznim znanjem pa jo je mogoče tudi samouk. Pri tej obliki zdravljenja je pacient izpostavljen vsem težavam, ki mu povzročajo težave, da se poskuša obnoviti. Ideja je pomagati pacientu premagati težave tako, da se sooči z njimi, ne da bi imel možnost umika.
Obsesivno kompulzivna motnja (OCD) je eno stanje, ki je bilo obravnavano s terapijo za preprečevanje izpostavljenosti in odziva. Pri tej motnji lahko hude kompulzije, nad katerimi je bolnik lahko obseden, nadzorujejo svoje življenje do te mere, da ne more v celoti delovati. Naučiti se nadzorovati kompulzije in obsesivno vedenje je pogosto najbolj frustrirajoči vidik obvladovanja OKM. S preprečevanjem izpostavljenosti in odziva se pacient nauči, kako se soočiti s svojimi obsedenostmi in se z njimi konstruktivno spopasti.
Prvi večji korak pri preprečevanju izpostavljenosti in odziva je, da se pacient postavi v situacijo, ki mu običajno povzroča strah, obsedenost ali kakšno vrsto težav v njegovem vsakdanjem življenju. Ko se sooči s situacijo, mu potem ni dovoljeno ukrepati v skladu s svojim običajnim negativnim odzivom. Ta tehnika se običajno izvaja pod strokovnim nadzorom za najboljše rezultate.
Primer OCD bi bil bolnik, ki kaže ponavljajoče se vedenje, kot je večkratno preverjanje zaklenjenih vrat, preden odide. Z izpostavljenostjo in odzivno preventivo se bo ta pacient naučil udobno zakleniti vrata le enkrat. Kljub prisili, da se obrne in večkrat preveri vrata, se bo prisilil, da odide in se ne ozre nazaj. Pacient morda ne bo uspešen v zgodnjih fazah in morda bo potrebnih več poskusov, da pridobi nove vedenjske vzorce. Pogosto bolnik z OCD morda ne bo mogel oditi ali prezreti svojih kompulzij in obsesivnega vedenja. V tem primeru bo potreboval posredovanje strokovnjaka.
Preprečevanje izpostavljenosti in odziva se lahko uporablja tudi za zdravljenje drugih psiholoških motenj, kot so fobije. Posameznikom, ki trpijo za socialno fobijo, ki se kaže v skrajnih primerih tesnobe, ko se soočajo s socialnimi situacijami, lahko koristi ta oblika terapije. Pacient, ki se sooča z izzivi, ko je postavljen v socialno situacijo, kot je spoznavanje novih ljudi, se lahko pogosto prestraši, da lahko anksioznost postane čustveno pohabljena.
Vedenjska terapija, ki vključuje preprečevanje izpostavljenosti in odziva, bo pacienta postavila v scenarij, ki povzroča stisko. Če se posameznik običajno odzove tako, da kaže znake panike in pobegne, bodo ta dejanja omejena. To se lahko izvede z blokiranjem poti osebi ali z drugo oviro. Čeprav se ta metoda nekaterim morda zdi ostra, je lahko učinkovito sredstvo za zdravljenje mnogih bolnikov.
Pri večini skrajnih vzrokov psiholoških motenj preprečevanje izpostavljenosti in odziva morda ne bosta uspešno. V nekaterih primerih bodo morda potrebne obsežnejše terapevtske tehnike in zdravila ali zdravila proti anksioznosti. Usposobljeni strokovnjak lahko ugotovi, kdaj je za okrevanje potrebna nadaljnja intervencija.