Prepoved Mareva je sodna odredba, ki se lahko uporablja v državah Commonwealtha za zamrznitev premoženja toženca v civilni zadevi, če obstaja prepričanje, da bi jih toženec lahko poskušal premešati ali skriti. To se izvaja z namenom nadzora premoženja, dokler se zadeva ne odloči, da se preprečijo situacije, v katerih obtoženci premikajo premoženje, da bi se izognili plačilu odškodnine. Ker povzročajo težave obtožencem, se prepovedi Mareva izdajo le v primerih, v katerih je tak sklep sodišča očitno potreben.
Zadeva Mareva Compania Naviera SA proti International Bulk Carriers SA iz leta 1975 je osnova za odredbo Mareva. Odredba Mareva, znana tudi kot odredba o zamrznitvi ali odredba o zamrznitvi, se lahko odobri ex parte. To pomeni, da mora zahtevo podati samo ena stranka in sodnik lahko izda sodni sklep, ne da bi o tem obvestil drugo stranko. V primeru odredbe Mareva bi lahko obveščanje druge stranke zagotovilo dovolj opozorila za selitev premoženja, preden bo odredba prešla v veljavo.
Ta vrsta sodnega naloga se lahko izda pred sojenjem ali med sojenjem, če je tožnik opozorjen na okoliščine, ki zaslužijo zamrznitev premoženja tožene stranke. Za izdajo prepovedi Mareva mora tožnik dokazati, da obstaja razumna možnost, da bo tožena stranka verjetno premaknila premoženje izven dosega. Dokazi v podporo tožbi se predložijo sodišču in jih pregleda sodnik. Če se sodnik strinja, se lahko izda odredba Mareva.
Prepoved velja do odločitve o zadevi. Če je zadeva razsojena v korist tožene stranke, se zamrznitev razveljavi. Če tožnik dobi tožbo, se izda sodni nalog za povrnitev škode. Z izvršljivo sodno odredbo lahko tožnik izterja škodo, preostalo premoženje pa se izpusti toženi stranki.
Leta 1976 je podoben pravni primer obravnaval zaseg dokazov brez opozorila v državah Commonwealtha. Tako kot pri odredbi Mareva se lahko odredi Anton Piller izda v primerih, ko se meni, da bi opozorilo zagotovilo dovolj časa za uničenje dokazov. Ker je ohranjanje dokazov ključnega pomena za preiskovanje in pregon primerov, se organi pregona raje izogibajo situacijam, v katerih so dokazi poškodovani ali uničeni, preden jih je mogoče zbrati. Z odredbo Antona Pillerja lahko organi pregona iščejo in zasežejo brez opozorila, da presenetijo ljudi.