Kaj je prenos nadzora?

Prenos nadzora je, ko je organizacijski enoti (OU) – objektu ali skupini v računalniškem imeniku – dodeljen določen nadzor nad funkcijami. Nadzor je običajno minimalen v primerjavi z nalogo, tako da lahko uporabnik izvaja le določeno nalogo in nič drugega. Skrbniki in ljudje na visokih položajih, kot so menedžerji in lastniki, imajo najvišji prenos nadzora z nekaj omejitvami pri dejanjih. Nadzor je običajno razdeljen na oddelke, kar daje upraviteljem nadzor nad enim OU, ki upravitelju omogoča dodajanje ali brisanje uporabnikov.

OU je imenik uporabnikov in služi več namenom. Omogoča odvečne podatke, kot sta dve osebi z istim imenom, vendar v različnih oddelkih. To daje uporabnikom tudi način, da organizirajo zaposlene in druge uporabnike glede na oddelek, raven zaposlenih in celotno delegiranje nadzora.

Dodelitev pooblastila za nadzor daje uporabniku določeno količino upravnih pooblastil, vendar je ta pooblastila najmanjši znesek, ki je potreben, da uporabnik dokonča nalogo. Na primer, če je uporabniku dodeljeno pisanje zapisov, bi mu dal dostop za pisanje za dodajanje zapisov. Uporabniku ne bi bila dana možnost dodajanja novih uporabnikov v OU ​​ali brisanja uporabnikov, ker te funkcije presegajo uporabnikovo področje dela. Dajanje dodatnega nadzora lahko povzroči varnostne težave, zato je dovoljen le minimalen nadzor.

Ljudje na višjih položajih, kot so skrbnik ali vodja, imajo višji prenos nadzora. Upravitelj ima običajno popoln nadzor, vendar le za skupino v OU. To omogoča upravitelju, da naredi vse, kar meni, da je primerno za ta oddelek, vendar vodja ne more posegati v druge skupine OU. Skrbniki imajo običajno dostop do vseh skupin OU, ker, če pride do tehnične napake ali če upravitelj ne ve, kako opraviti funkcijo, lahko administrator ukrepa namesto upravitelja.

OU je običajno razdeljen na več oddelkov. S tem so menedžerji in oddelki ločeni, tako da se ne morejo vmešavati drug v drugega, omogoča pa tudi dodatno uporabo. Prenos nadzora je razdeljen na skupinski in uporabniški dostop. To pomeni, da bo celotna skupina dobila določeno raven dostopa, ločenim uporabnikom pa se lahko po potrebi odobri dodaten dostop. Višji dostop se običajno odobri le, če je uporabnik napredoval ali mora opraviti nalogo, ki zahteva dodaten dostop do podatkov.