Preneseni epitet je vrsta metaforičnega jezika, v katerem se pridevnik ali drug modifikator uporablja za nekaj drugega kot za tisto, na kar se dobesedno nanaša. Koncept je sinonim za hipalažo in je tesno povezan z drugimi literarnimi izrazi, kot sta personifikacija in metonimija. Ti epiteti se pogosto uporabljajo kot retorična sredstva v poeziji in drugi literaturi, najdemo pa jih tudi v izrazih, ki se običajno uporabljajo.
Beseda »epitet« ima več različnih pomenov, zaradi česar je lahko besedna zveza »preneseni epitet« nekoliko zmedena. Najpogostejša uporaba te besede se nanaša na žaljivo ali omalovažujočo besedno zvezo, kot je “rasni epitet”. V tem primeru pa ima epitet” večinoma zastarel pomen “izraza” ali “opisa”. Preneseni epitet je torej opis, ki se prenese na nekaj drugega.
Pogosto je ta epitet oblika personifikacije, v kateri je nekaj nečloveškega opisano, kot da ima človeška čustva ali značilnosti. William Wordsworth na primer v svoji pesmi »Taval sem osamljen kot oblak« omenja narcise kot »smešno družbo«. V resnici seveda narcise ne morejo biti šaljive ali razburjene, ker nimajo čustev. Govorec pesmi je pravzaprav tisti, ki se počuti jocund, vendar svoje občutke prenaša na narcise.
Ta naprava je lahko tudi primer metonimije, vrste figurativnega jezika, v katerem je en samostalnik nadomeščen z nekaj, kar je z njim tesno povezano. Na primer, nekdo se lahko sklicuje na »močen prestol«. To je frazna metonimija, ker se beseda prestol uporablja za sklicevanje na kralja ali kraljico, ki sedi na prestolu. Je tudi preneseni epitet, ker se pridevnik močan slovnično nanaša na prestol, medtem ko se metaforično nanaša na vladarja.
Zaradi prekrivanja teh različnih izrazov se nekaterim morda zdi zmedeno razlikovati preneseni epitet od drugih oblik figurativnega jezika. Obstaja pa preprost test, s katerim bralec ugotovi, ali besedna zveza vsebuje tovrstni epitet. Najprej mora bralec preveriti, ali obstaja pridevnik, ki se slovnično nanaša na nekaj, na kar se ne more nanašati dobesedno. Če je tako, bi moral bralec ugotoviti, ali je v kontekstu kaj drugega, kar je navedeno ali implicitno, kar bi pridevnik lahko opisal. Če kakšna druga oseba ali predmet dejansko izkazuje to lastnost, je to preneseni epitet; če ne, je to neka druga vrsta metaforičnega jezika.
Številni vsakodnevni angleški izrazi uporabljajo te epitete. Običajno je slišati sklicevanja na »neprespano noč«, »veselo priložnost« ali »srečen dan«. V resnici se ti izrazi seveda nanašajo na to, kar ljudje doživljajo, in ne na to, kar doživljajo noči, priložnosti ali dnevi.