Prekinitev službe je vsak sklop okoliščin, v katerih pride do prekinitve delovnega statusa zaposlenega. V tem obdobju so lahko za številne zaslužke, vključno z vsemi načrti prispevkov zaposlenih, pokojninskimi načrti ali drugimi programi z določenimi zaslužki, veljajo nekoliko drugačne politike in postopki. Prekinitev opravljanja službe se nadaljuje, dokler se zveza zaposlenega z delodajalcem trajno ne prekine ali pa se delavec povrne v svoj prejšnji status in si povrne dostop do vseh ugodnosti, povezanih s tem položajem.
Do prekinitve delovanja lahko pride iz več razlogov. Eden najpogostejših je pomanjkanje dela, ki je na voljo zaposlenemu. Delodajalec se lahko odloči za začasno odpoved, namesto da v celoti odpove delovno razmerje. V tem obdobju zaposleni običajno ne prejema plače ali plače od delodajalca, lahko pa še naprej uživa določene ugodnosti, kot je zdravstveno zavarovanje. Običajno so prispevki za pokojninske ali druge pokojninske načrte zamrznjeni med prekinitvijo službe, pri čemer se predvideva, da bo delavec odpoklican, ko bo delo na voljo. Glede na zakone, ki urejajo nadomestilo za primer brezposelnosti v jurisdikciji, lahko delavec prejema nadomestilo za brezposelnost v času mirovanja, če delodajalec ugotovi, da je odpoved posledica pomanjkanja razpoložljivega dela.
Drug primer prekinitve službe je povezan s številom ur, ki jih zaposleni dela v določenem koledarskem letu. Če delavec ne dela minimalnega števila ur, se lahko za določen čas omeji dostop do različnih ugodnosti. Ko zaposleni opravi dovolj ur, da si zasluži vrnitev na prejšnji status, se obnovi dostop do teh ugodnosti in prekinitev službe se šteje za končano.
Običajno obstajajo nekatere omejitve glede tega, kako dolgo lahko traja prekinitev delovanja. Številna podjetja imajo politiko prehoda iz tega statusa v prenehanje delovnega razmerja, če obdobje nedejavnosti traja dlje kot leto ali dve. Na primer, delavca, ki je odpuščen zaradi pomanjkanja dela, lahko trajno odpovejo, če delodajalec ne zagotovi dovolj dela, da bi zaslužil odpoklic delavca v aktivno službo po enem do dveh letih. Takrat se odpuščanje konča in razmerje med delodajalcem in delavcem se šteje za trajno prekinjeno.
Na nekaterih območjih se delavcu, ki doživlja prekinitev službe, ni treba zadovoljiti z nadomestilom za brezposelnost. Z dovoljenjem delodajalca je možno zaposlitev za določen čas poiskati drugje. Pogoj je, da se delavec po potrebi vrne v polno službo pri delodajalcu. Če se zaposleni odloči zavrniti vrnitev v aktivno službo, ima delodajalec možnost, da prekine prekinitev dela z odpustitvijo zaposlenega, s čimer se dejansko prekine razmerje med obema strankama.
SmartAsset.