Preizkusni zvezek je ena najpogosteje uporabljenih metod za organizacijo poskusnih dokumentov. Gradivo, uporabljeno med sojenjem v sodni dvorani, mora biti organizirano za učinkovito in hitro referenco. Zato je najbolje, če je vsak del sojenja – izbor porote ali voir dire, uvodne besede, neposredni preizkusi, navzkrižni preizkusi in zaključne besede – organiziran ločeno.
Po metodi organizacije poskusnega zvezka so vsi pomembni materiali za vsak del poskusa zloženi v triobročni registrator. Vsak sodni oddelek ima razdelilnik z zavihki, tako da lahko sodni odvetnik hitro obrne na razdelek in dokument, ki ga potrebuje. Ta način organiziranja ima številne prednosti: vsi ključni dokumenti so na enem glavnem mestu, ključnih dokumentov ni mogoče zamenjati, primarne dokumente pa lahko hitro najdete tako, da se obrnete na desni del preizkusa. Poleg razdelkov sojenja drugi pogosti razdelki v sodnem zvezku vključujejo dejstva, vloge, predloge, odkritje, raziskave in navodila.
Oddelek z dejstvi v zvezku sojenja mora vključevati vse izjave prič, poročila, diagrame in drugo dejansko gradivo. Običajno vsebuje tudi stran s povzetkom, ki ponovno navaja imena teh oseb v nasprotni strani in imena odvetnikov nasprotne strani s telefonsko številko in naslovom podjetja. Zelo pogosto je v razdelek o dejstvih vključiti tudi seznam točk na podlagi ovadbe ali obtožnice, ključnih dejstev in tudi časovnico dogodkov.
Razdelek za vloge mora vsebovati obtožnico ali pritožbo, odgovor in odgovor za vsako stran sodnega postopka. Razporediti jih je treba v kronološkem vrstnem redu. Včasih, če tožba temelji na določenem zakoniku ali statutu, je treba kopijo le-te hraniti tudi v tem razdelku. Prav tako bo razdelek s predlogi vseboval vse predkazenske predloge, odgovore in sklepe sodnikov na navedene predloge. Prav tako jih je treba hraniti v kronološkem vrstnem redu.
Dokumenti o odkrivanju, kot so zaslišanja in odgovori na zaslišanja, se običajno nahajajo pod razdelkom za odkrivanje v poskusnem zvezku. Poleg tega je mogoče povzetke odlaganja hraniti z dokumenti o odkritju. Povzetki so najbolj uporabni, če sami navzkrižno indeksirajo specifične dele zavihkanih ali označenih kopij izjav. Katere koli druge dokumente o odkritju, kot so obvestila za pripravo in odgovori na taka obvestila, je mogoče kronološko umestiti med dokumente o odkritju.
Izbira žirije je pomemben in zanimiv del večine preizkušenj. Izbiri žirije bi moral biti oddelek namenjen. Tabela žirije, ki beleži osnovne osnovne informacije o vsakem potencialnem porotniku, kot so starost, poklic in izobrazba, je zelo koristna. V tem razdelku je lahko tudi kontrolni seznam vprašanj za morebitne porotnike. Nazadnje, ko so porotniki razrešeni, lahko odvetnik na grafikonu označi, ali so bili odpuščeni zaradi razloga ali preprosto kot ena od nujnih stavk.
Odvetnik naj ima v sodnem zvezku tudi dokumente, ki jih lahko uporabi pri neposrednih in navzkrižnih zaslišanjih. Seznam vseh prič, ki bodo poklicane, je treba začrtati na listu papirja. Prav tako je priročno vključiti seznam dokaznih predmetov, za katere bo ustrezala vsaka priča. Če je eksponatov le nekaj, bi bilo morda koristno vključiti tudi kopijo eksponatov v to rubriko. Zapiske o navzkrižnem zaslišanju lahko hranite tudi v registratorju – napisane na praznih listih papirja s tremi luknjami.
Začetna in zaključna izjava v zvezku je lahko prepuščena izbiri odvetnika. Za uvodno besedo jo je mogoče prebrati s papirja, ki ga lahko shranite v preizkusni zvezek, ali pa si ga zapomnite. Zaključna izjava je skupek misli, ki se uporabljajo za povezovanje sojenja. Opombe k zaključni izjavi lahko shranite v registratorju.
Navodila za raziskave in porote lahko shranite tudi v testni zvezek. Vsaka sodna praksa, statuti ali druge raziskave o pravnih vprašanjih se lahko hranijo na enem mestu in se po potrebi sklicujejo nanje. Prav tako je odličen kraj za shranjevanje navodil porote, ki jih želi odvetnik ponuditi ob koncu sojenja.
Glavni element, povezan s to vrsto zvezka, je organiziranost in pripravljenost. Omogoča, da so pomembni dokumenti odvetniku na dosegu roke. Samoumevno je, da lahko pripravljenost določi, ali bo imel določen primer uspešen izid.