Preiskovalec kibernetskih zločinov je uradnik pregona, ki je specializiran za ocenjevanje primerov računalniških zločinov. To osebje lahko dela za organe pregona in zasebna podjetja in je lahko znano tudi kot forenzični računalniški tehniki. Delo na tem področju zahteva usposabljanje na področju informacijske tehnologije in kazenskega pregona, tako da imajo ljudje orodja za iskanje dokazov, pa tudi veščine, da jih zavarujejo in zagotovijo, da bodo uporabni na sodišču.
Ko člani javnosti poročajo o kibernetskih zločinih, v preiskavi sodeluje preiskovalec kibernetskih zločinov. To lahko vključuje kar koli, od testiranja omrežja banke, da se ugotovi, kako in kdaj je prišlo do uhajanja podatkov, do ocene posameznega računalnika, ki je bil morda uporabljen pri kaznivem dejanju. Preiskovalci kibernetskih zločinov lahko obnovijo in obnovijo podatke, če so poškodovani ali uničeni, nenamerno ali namerno. Raziskujejo lahko tudi računalniška omrežja ter posamezne računalnike in trde diske, da odkrijejo dokaze o kriminalnih dejavnostih.
Poleg dela na tekočih preiskovalcih lahko preiskovalec kibernetskih zločinov priča na sodišču v zvezi s primerom ali pomaga pravnim ekipam pri postopku odkrivanja. Pri elektronskem odkrivanju morajo pravne ekipe poiskati in zavarovati dokaze, ki jih bodo uporabili za utemeljitev svojih primerov na sodišču, in se za ta postopek zanašajo na strokovnjake za informacijsko tehnologijo, da zagotovijo, da je pravilno izveden. Nekatera podjetja zaposlujejo notranje preiskovalce kibernetskega kriminala, medtem ko lahko druga uporabljajo storitve tretje osebe.
To delo lahko vključuje tudi pripravo priporočil za boj proti kibernetskemu kriminalu. Izobraževanje javnosti je pogosto pomemben del poslanstva, prav tako pa tudi razvoj boljše zakonodaje. Preiskovalec kibernetskega kriminala lahko prepozna nastajajoče trende in varnostna vprašanja ter zagotovi nasvete o njihovem reševanju, preden se zločini zgodijo. Ta proaktivni del dela je ključnega pomena za zaščito članov javne in nacionalne varnosti, saj kriminalcem otežuje prepoznavanje in uporabo podvigov, kot so luknje v varnostnem sistemu.
V okviru svojega dela se preiskovalci kibernetskega kriminala običajno nenehno izobražujejo na konferencah, delavnicah in strokovnih publikacijah. Informacijska tehnologija je nenehno v gibanju in se ni mogoče zanašati samo na veščine, pridobljene v šoli. Namesto tega mora preiskovalec raziskati nova področja tega področja in uporabiti te veščine v kazenskih preiskavah in podpori osebja organov pregona. Preiskovalec kibernetskih zločinov lahko postane tudi inštruktor v organu pregona, na fakulteti ali univerzi, usposablja naslednjo generacijo in zagotavlja stalno izobraževanje kolegom.