Prehranska puščava je območje, kjer imajo ljudje težave pri dostopu do raznolike, zdrave hrane. Posledica tega je, da prebivalci prehranske puščave pogosto jedo slabo uravnoteženo prehrano, kar lahko povzroči zdravstvene težave. Prehranske puščave včasih imenujemo tudi »hranske puščave« in so še posebej pogoste v mestnih središčih, kjer državljani na splošno morda nimajo dostopa do osnovnih dobrin in storitev.
V tipični prehranski puščavi imajo državljani dostop do nekaj hrane, ne pa do raznolike in uravnotežene izbire hrane. Prav tako je običajno, da imamo zelo omejen dostop do svežega sadja in zelenjave in da je hrana v prehranski puščavi razmeroma zelo draga. Na primer, prebivalci soseske bi morda lahko nakupovali le v trgovini na vogalu, kjer je obilo drage in močno predelane hrane ter pomanjkanje stvari, kot so zelena solata in sadje.
Klasično imajo lahko prehranske puščave tudi visoko koncentracijo restavracij s hitro hrano, njihovi prebivalci pa so pogosto revni. Prav tako je običajno, da se ljudje, ki živijo v prehranski puščavi, močno zanašajo na javni prevoz, nimajo osebnih vozil ali zmožnosti uporabe, in so posledično močno odvisni od ponudbe v bližnji soseščini. Ko so soočeni z izbiro med hitro hrano po ulici ali dolgo vožnjo z avtobusom iz soseske po sveže sestavine, morda ni presenetljivo, da se nekateri odločijo za hitro hrano, še posebej, če se morajo spopasti s skrbjo za sorodne vzdrževane osebe. ali naporen delovni urnik.
Obstaja več razlogov za nastanek prehranske puščave. Številne takšne regije so v manjšinskih soseskah, kar kaže na to, da se lahko pojavi določena količina rdečih črt. Redlining je praksa, pri kateri banke in drugi posojilodajalci zavračajo vlaganje v določeno območje, zaradi česar je težko odpreti nov supermarket ali katero koli drugo vrsto poslovanja; običajno, ko je okrožje v rdeči črti, so tudi posojila prebivalcem zavrnjena. Čeprav je ta praksa v večini držav izrecno nezakonita, je v nekaterih regijah na žalost še vedno pogosta, saj je težko dokazati, da banka izvaja rdečo črto.
Prebivalci prehranske puščave morda nimajo izobrazbe za iskanje bolj zdrave hrane, pomanjkanje izobrazbe pa jim lahko prav tako prepreči, da bi si prizadevali za spremembe v svojih soseskah. Razlike v izobrazbi lahko pomenijo tudi, da ljudje ne morejo dobiti visoko plačanih služb, posledično pa so tudi finančno omejeni.
Boj proti prehranskim puščavam je lahko izziv. V nekaterih skupnostih so se ljudje dvignili in oblikovali skupnostne vrtove, da bi izboljšali dostop do pridelkov, in dobrodelne organizacije so sodelovale pri izobraževanju skupnosti, da bi pomagale ljudem, ki jih zanima več o izbiri zdrave hrane. Aktiven boj proti rdeči črti in drugim diskriminatornim praksam je prav tako pomemben korak pri odpravljanju puščav s hrano, kot tudi pripravljenost za delo prek političnih, kulturnih in družbenih meja.