Vsi jeziki sveta uporabljajo glagole za izražanje dejanja ali stanja. Slednji je majhen nabor besed, vključno z izpeljavami glagola “biti”, kot so: is, was in were. Eden od načinov za kategorizacijo velike raznolikosti besed fizičnega ali duševnega delovanja je kot prehodne ali neprehodne. Prehodni glagol, zelo preprosto, zahteva neposredni predmet – samostalnik, na katerem se dejanje uporablja.
Z nekaj izjemami, kot so vzkliki samo ene besede, večina vseh slovnično veljavnih stavkov določenega jezika vsebuje neposredni subjekt in predikat glagol. Celoten stavek »Srečna je« uporablja povezovalni glagol, da poveže zaimek z njegovim opisnim pridevnikom. Drugih samostalnikov ni, zato mora biti glagol »je« neprehodni glagol. Enako velja za glagol v »Umrla je včeraj«.
Beseda prehodno izhaja iz latinskih besed za “prehajanje čez”. Prehodni glagol je most vzročne zveze. Stavek s takšnim glagolom je nepopoln, razen če vsebuje tako glavnega agenta kot tudi sekundarnega prejemnika dejanja, ki ga predstavlja glagol. Slednji se imenuje neposredni predmet glagola.
V primeru “Smrt se je pogumno soočila” je glagol prehoden. »Smrt« je neposredni predmet, prejemnik njenega dejanja. Izpustitev te besede povzroči stavek, ki nima smisla. Glagoli, ki lahko sprejmejo samo neposredni predmet, se imenujejo monotransitivni.
Vsi jeziki, predvsem angleščina, se spreminjajo in kulturno razvijajo. Glagoli še posebej nenehno pridobivajo nove pomene. Čeprav je veliko glagolov prehodnih ali ne, jih je prav toliko, katerih prehodnost je lahko eno ali drugo, odvisno od njihovega posebnega pomena ali uporabe. Primer v zgornjem odstavku se lahko uporabi kot neprehodni glagol, na primer v: »Obrnila se je naprej, vsak nov dan.« Takšni glagoli se imenujejo ambitransitivni.
Poleg neposrednega predmeta lahko prehodni glagol sprejme tudi posredni predmet – samostalnik, ki je prejemnik neposrednega predmeta. V skoraj vseh primerih se sklicuje na koga ali na koga je dejanje namenjeno. V angleški slovnici je posredni predmet vedno pred neposrednim predmetom v besednem redu. Stavkovna struktura besede »Dala mi je veselje« je: neposredni subjekt — prehodni glagol — posredni predmet — neposredni predmet. Drugi primeri tako imenovanih ditransitivnih glagolov vključujejo besede get, read, send in show.