Predplačila je odstotek vrednosti sredstva, ki ga bo posojilodajalec uporabil za določitev zneska posojila ali kreditne linije za posojilojemalca. Običajno bo posojilodajalec ocenil splošno finančno stanje posojilojemalca, pri čemer bo upošteval zmožnost odplačevanja posojila v skladu s standardnimi pogoji. Po potrditvi trenutne tržne vrednosti sredstva, ki je ponujeno kot zavarovanje, bo posojilodajalec nato obvestil posojilojemalca o njegovi trenutni predplačilni obrestni meri in najvišjem znesku, ki ga je mogoče izposoditi. Ta pristop pomaga zmanjšati tveganje, ki ga prevzema posojilodajalec, saj bo zavarovanje verjetno zadostovalo za poplačilo dolga v primeru neplačila.
Medtem ko obrestne mere v veliki meri temeljijo na vrednosti sredstva, ki ga posojilojemalec želi zastaviti, bodo posojilodajalci upoštevali tudi druge pomembne finančne informacije. To vključuje identifikacijo vlagateljeve trenutne bonitetne ocene, ravni dohodka in razmerja med tem dohodkom in drugimi dolžniškimi obveznostmi, ki morda obstajajo. Če posojilodajalec ugotovi, da je vlagatelj kreditno sposoben in ima možnost doslednega mesečnega odplačevanja posojila, se postopek nadaljuje z oceno vrednosti sredstva, ki se ponuja kot zavarovanje.
Ko je vrednost zavarovanja ugotovljena, posojilodajalec določi odstotek te vrednosti kot najvišji znesek, ki ga je posojilodajalec pripravljen dati kot del posojila ali kreditne linije. Na primer, če posojilodajalec ugotovi, da je posojilojemalčeva predplačilna obrestna mera 80 % in ima zastavljeno sredstvo trenutno tržno vrednost 1,000.000 USD (USD), je najvišji znesek, ki ga bo posojilodajalec odobril, 800,000 USD.
Uporaba predplačila je v najboljšem interesu obeh strani. Posojilodajalcu ta postopek pomaga povečati možnosti za donosnost naložbe v posojilojemalca, tudi če posojilo sčasoma zapade v plačilo. Hkrati ima posojilojemalec prednosti, da prejme bolj konkurenčne obrestne mere, kot bi bilo mogoče z nezavarovanim posojilom, in je v manjši nevarnosti, da bi preobremenil svoje finance, ob predpostavki, da je bil posojilojemalec skrben pri izračunu akontacije. Z uporabo akontacije kot osnove za posojilno dejavnost se močno poveča možnost, da obe strani iz poslovnega razmerja prejmeta, kar želita.