Pravni predlog je uradna pisna zahteva, vložena sodišču, v kateri zahteva, da naredi nekaj posebnega. Zahtevo za podaljšanje lahko vloži stranka, ki želi, da sodišče podaljša čas, potreben za dokončanje nečesa, na primer za posredovanje informacij, izpolnjevanje roka ali izvedbo dejanja. Predlogu za podaljšanje je običajno priložena dokazila, kot so informacije o predpisu ali zakonu, ki dovoljuje vložitev predloga; Običajno so na voljo tudi ustrezni dokazni predmeti, zaprisežene izjave in pisni dokument, ki se imenuje brief v podporo predlogu za razširitev. Ti dokumenti opisujejo razloge za vložitev zahteve in zakaj bi jo moralo sodišče ugoditi. Če je zaslišanje, stranke v tožbi običajno predstavijo ustne argumente v podporo ali proti predlogu. Sodišče nato preuči argumente skupaj s predlogom in dokazno dokumentacijo, da dokončno odloči in izda uradni sklep.
Ko stranka ali tožnik vloži tožbo zoper drugo osebo, toženo stranko, to običajno stori tako, da uradno izroči pisni dokument. Pritožba mora biti običajno vročena toženi stranki v določenem času v skladu s pravili lokalnega sodišča. Če se tožnik v dobri veri trudi vročiti pritožbo drugi stranki, vendar tega ne more storiti, lahko vloži predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe, da mu ne grozi zamuda roka. Če sodišče ugotovi, da je predlog utemeljen, izda uradni sklep o podaljšanju roka.
Ko je pritožba vročena stranki in vložena na sodišču, ima toženec običajno določen čas, da uradno odgovori na pritožbo, običajno 30 dni v večini jurisdicij. Če tega ne more storiti, ker ne najde pravnega zastopnika ali iz drugega utemeljenega razloga, lahko na sodišču vloži predlog za podaljšanje roka za odgovor na tožbo. To je zelo pomemben predlog, saj se lahko v primeru, da toženec v roku ne odgovori na pritožbo, šteje, da je navedbe priznal in sodišče zoper njega izda zamudno sodbo v korist tožnika.
Ko se tožba začne, si stranke običajno izmenjujejo informacije o zadevi v neformalnem postopku, imenovanem odkrivanje. Nekatera sodišča lahko izdajo odredbo, ki določa posebne roke, ki jih mora zadeva upoštevati, vključno z datumom, ko mora biti odkritje končano. Če stranka potrebuje več časa za izpolnitev zahtev za odkritje druge stranke ali ima za dokončanje več lastnega odkritja in ji grozi nespoštovanje roka za odkritje, lahko na sodišču vloži predlog za podaljšanje roka za odkritje. Če se druga stranka s predlogom strinja in sodišče ugotovi, da je utemeljen, lahko odredi nov rok za odkrivanje, ki bo zavezujoč za obe stranki.
Predlogi za podaljšanje se pogosto uporabljajo tudi v stečajnih primerih. V stečajnem postopku, ko dolžnik vloži zahtevek za stečaj, mu sodišče običajno odobri tako imenovano samodejno prekinitev, ki ga ščiti pred nadaljnjimi zaplembami, izvršbami in poskusi izterjave upnikov. V nekaterih okoliščinah, na primer, ko je bila dolžniku zavrnjena prijava za stečaj ali je v določenem času večkrat vložil zahtevek za stečaj, prekinitev morda ni samodejna ali pa se lahko odobri le za kratek čas, včasih kot manj kot 30 dni. Če lahko dolžnik izkaže utemeljen razlog, zakaj je treba odlog podaljšati, lahko na sodišču vloži predlog za podaljšanje samodejnega odloga. Primeri utemeljenega razloga lahko vključujejo zaplembo plače, predajo osebnega premoženja za poplačilo dolga ali dokazilo o višje plačanem delu.