V zakonu je predlog postopek, s katerim se omejeno, izpodbijano vprašanje predloži sodniku ali sodišču za odločitev. Predlogi so procesni in se lahko vložijo v zvezi s procesnimi, dokaznimi ali drugimi pravnimi zadevami, ki so pomembne za posamezno zadevo. Predlog za pripor se lahko v različnih vejah prava uporablja različno. V kazenskem pravu gre za predlog, v katerem se od sodišča zahteva, da zavrne varščino in obdolženca naloži v pripor ustreznega prepravnega doma. Predlog za pripor je drugačen v drugih vejah prava in je zahteva, da višje sodišče zadevo premakne na nižje sodišče ali sodišče druge pristojnosti, da se sodi ali ponovno obravnava.
Znotraj kazenskega pravosodnega sistema predlog za pripor na splošno poda tožilec v imenu državljanov jurisdikcije, v kateri služi. Znotraj tega prizorišča je namen predloga zahtevati, da sodišče nekoga pridrži brez varščine na podlagi enega ali več možnih razlogov. Varščina ni kaznovana, temveč služi kot sredstvo za zagotovitev nastopa na sodišču, zato brez utemeljenega pravnega razloga osumljenec ne sme biti pridržan brez možnosti, da plača varščino. Sodnik mora zaslišati zahtevo skupaj s pravnimi argumenti za in proti ugoditvi predloga in nato ustrezno odločiti.
Druga pravna področja uporabljajo predlog za pripor na zelo drugačen način. Številne zadeve, ki so vložene na zveznem sodišču, se vrnejo nazaj ustreznejšemu državnemu sodišču na predlog za vrnitev ene od strank v tožbi. Za obdolženca je v mnogih primerih koristno, da se zadeva vrne državnemu sodišču, kjer so omejitve škode v pristojnosti pogosto nižje, procesno pravo pa se lahko bolj nagiba v njihovo korist. To bi lahko koristilo tožnikom v nekaterih jurisdikcijah, kjer so nekateri zakoni državnih sodišč prijaznejši do določenih vrst zadev, vključno s skupinskimi tožbami.
Kot del sistema zadržkov in ravnotežij v civilnih in kazenskih zadevah lahko pritožbeno sodišče zadevo vrne v novo sojenje ali novo sodbo, če se ugotovi sodna napaka. V teh primerih se predlog za pripor vloži v pritožbi. Pritožnik po opisu storjene sodne napake ter navedbi pravnih argumentov in precedensov predlaga, naj sodišče razveljavi odločbo, ki je bila utemeljena na napaki. Višje sodišče ima možnost potrditi ali razveljaviti odločitev. Če je odločba razveljavljena, lahko pritožbeno sodišče odločbo v celoti razveljavi s preprosto razveljavitvijo ali pa jo razveljavi in vrne zadevo v novo obsodbo ali v novo sojenje.