V pravnem sistemu je predlog sredstvo, s katerim stranka vloži zahtevo pred sodiščem. Obstaja veliko vrst gibov. Po obravnavi predloga in po izdaji sklepa sodnika ali po obravnavanju zadeve na sodišču lahko neuspešna stranka poda predlog za ponovno obravnavo. Predlog za vnovično obravnavo poziva sodnika, da ponovno preuči svojo sodbo, da jo umakne in izda novo sodbo. Predlog praviloma navaja zlasti, katera vprašanja je sodnik napačno razumel ali pri katerih vprašanjih bi sodnik morda odstopal od zakona, navaja zakonsko in sodno prakso ter na kratko argumentacijo o utemeljenosti predloga.
Obstaja sodna praksa, ki pojasnjuje, kdaj je predlog za ponovno obravnavo pravilen. To vrsto predloga je treba vložiti zaradi poskusov popravka očitnih napak dejstev ali prava, predstavitve novih dokazov, ki niso bili na voljo med sojenjem, ali popravljanja situacije, ko je sodišče bistveno napačno razumelo stranko ali sprejelo odločitev izven obsega vprašanj, ki so jih predstavile stranke. . Drugi primeri, ko bi bil predlog pravilen, so bistvene spremembe zakona, odkar je bila zadeva predložena sodišču.
Predlogi za ponovno obravnavo se lahko pojavijo na vseh področjih pravnega sistema. Primer, ki kaže pot do tega predloga, se začne s hipotetično civilno zadevo v Združenih državah. Tožnik oziroma oseba, ki vloži tožbo proti drugi stranki, vloži tožbo na zvezno sodišče zoper svojega soseda zaradi blokiranja potoka, ki je nekoč tekel po pašnikih obeh lastnikov zemljišč. Domnevna odškodnina je manjša od meja pristojnosti zveznega sodišča, zato tožena stranka ali oseba, ki odgovarja na obtožbe, vloži predlog za vrnitev zadeve državnemu sodišču. Pravni zagovornik tožnika se odzove na predlog in pravi, da ker je njihovo premoženje v različnih državah, obstaja vprašanje raznolikosti, zvezno sodišče pa je pravi forum. Po obravnavi sodnik odloči, da zadevo pusti na zveznem sodišču, ker nobena država nima ustrezne pristojnosti.
Čeprav se na površini sliši preprosto in odločeno, obstaja še ena težava. Tožena stranka vloži predlog za ponovno obravnavo. Predlog od sodnika zahteva, da umakne svoj sklep o vrnitvi zadeve državnemu sodišču in izda nov sklep, ki pojasnjuje, da bo zadeva obravnavana na zveznem sodišču. Ta predlog je po mnenju tožene stranke pravilen iz dejstva, da je del premoženja tožeče stranke v drugi državi, vendar je večina premoženja, vključno s prebivališčem tožeče stranke, v isti državi kot premoženje in prebivališče tožene stranke. Čeprav se je prvotna odločitev sodnika na prvi pogled zdela pravilna, glede na dodatne informacije, je bilo treba upoštevati še eno dimenzijo.
V primerih, kot je naveden primer, se lahko opravi zaslišanje pred sodnikom, da se obema strankama omogoči ustni argument in sodniku v obravnavo predložijo fizične dokaze. V primeru, kot je ta, lahko sodnik pregleda listine, ankete ali druge uradne dokumente, ki se nanašajo na lokacijo zemljišča. Po preučitvi novih navedb, argumentov in dokazov bi sodnik s sklepom potrdil svojo prvotno odločitev ali jo umaknil in izdal novo odredbo. Velikokrat neuspešen predlog za vnovično obravnavo pripelje do obvestila o pritožbi, višje sodišče pa ugotovi, ali je sodnik v svojih pristojnostih in zakonu odločal tako, kot je.