Na sodišču v ZDA, ko katera koli stranka v civilnem ali kazenskem postopku ni zadovoljna z izidom primera, ima možnost pritožiti sodbo sodišča. Eden od možnih korakov za začetek pritožbenega postopka je predlog za razveljavitev sodbe. Za vložitev tega predloga mora nezadovoljna stranka v civilni zadevi navesti napake, pravne napake ali druge dejavnike prvega sojenja, ki upravičujejo odškodnino, v skladu s 60. pravilom Zveznega pravilnika o civilnem postopku. Udeleženec sodnega postopka lahko vloži predlog kadar koli po vpisu sodbe, sodbe ali sklepa, tudi leta po zaključku zadeve. Če se predlogu ugodi zaradi goljufije, napak, zanemarjanja ali na novo odkritih dokazov, to ne vpliva na pravnomočnost sodbe, temveč le na odrejeni izid.
Zvezna pravila o civilnem postopku navajajo okoliščine, v katerih je predlog za razveljavitev sodbe primeren. Ta predlog lahko vsebuje le argumente, ki še niso bili uporabljeni v drugih pritožbah ali predlogih. Sodni spregleda, opravičljiva malomarnost in nesreče, ki so temeljito spremenile zadevo na nepravičen način, so pogosto navedeni razlogi za razveljavitev sodbe. Pritožbena sodišča lahko upoštevajo pisarniške napake v delih sojenja, bodisi izbrise ali zmote, zlasti če so prizadeti deli vplivali na izid. Nižje sodišče lahko takšne pisarniške napake popravi, preden višje sodišče razporedi pritožbo.
Ko stranka v prejšnjem postopku odkrije nove dokaze, lahko predlaga novo sojenje v skladu s pravilom 59 zveznih pravil. Če novih dokazov ni mogel odkriti pravočasno, da bi pridobil novo sojenje v skladu s pravilom 59, pa novi dokazi dajejo utemeljitev za predlog za razveljavitev sodbe. Vse napačne navedbe, napačne predstavitve, napačno vedenje ali goljufivo vedenje v prvem sojenju prav tako sprožijo predlog. V skladu s 60. pravilom bi morale stranke vložiti takšne predloge v enem letu od prvotnega postopka.
Na kazenskih sojenjih so ti predlogi nenavadni, v Združenih državah pa obsojeni kriminalci uporabljajo nalog habeas corpus, da zaprosijo za oprostitev. Zapisi habeas corpus se najpogosteje nanašajo na kriminalce, ki jih je policija pridržala, a še niso bili obtoženi. Uporabljajo se lahko tudi za kriminalce, ki čakajo na sojenje, zapornike, obsojene na smrt, in zapornike, katerih kazni so bile dopolnjene. Sodni akti zavezujejo vsakogar, ki omejuje svobodo drugemu, da predloži pravne razloge, zakaj je oseba pridržana. Če lahko obsojeni zločinec dokaže, da je bil nezakonito ali neupravičeno obsojen in zaprt, potem sodba habeas corpus uveljavlja njegovo izpustitev.