Predikat pridevnik se uporablja kot osebni dodatek v stavku, ki služi za opis ali spremembo subjekta. To vrsto besede običajno najdemo za povezovalnim glagolom, kot je “so” ali “vonjati”, in opisuje predmet, ki je pred njim. Enostavni primeri so beseda »lepa« v stavku »Visoka ženska je lepa« ali »žarka« v stavku »Mleko je po žarko dišalo«. Predikatnega pridevnika ne smemo zamenjevati s predikatskim nominativom, ki opravlja skoraj enako funkcijo, vendar je samostalnik, ki preimenuje predmet stavka.
Podobno kot drugi pridevniki je tudi predikat pridevnik beseda, ki opisuje ali spreminja drugo besedo, običajno samostalnik ali zaimek. V tej obliki pa deluje kot del predikata v stavku in ne kot beseda znotraj samostalniške zveze. Predikat je del stavka, ki zagotavlja informacije o subjektu. Na primer, v stavku »Visoka ženska je lepa« je subjekt »Visoka ženska«, medtem ko je predikat »je lepa«.
Običajno pridevnik najdemo z besedo, ki jo spreminja, pogosto kot del iste fraze. V prejšnjem primeru je beseda »visok« pridevnik, ki je del samostalniške fraze »Visoka ženska«. Predikat pridevnik pa ni v besedni zvezi z besedo, ki jo opisuje, kar lahko povzroči zmedo v stavku.
Prisotnost povezovalnega glagola lahko nakazuje, da je v stavku predikat pridevnik in pomaga ublažiti morebitno zmedo. Povezovalni glagoli vključujejo besede, kot so »je«, »okusi« in »izgleda«. So neprehodni glagoli, kar pomeni, da ne zahtevajo neposrednega predmeta v stavku, predikat pridevnik pa deluje kot beseda ali besedna zveza, ki jo povezujejo s subjektom. Veliko jih je mogoče najti v stavkih, v katerih niso vezni glagol, zato morajo biti z ustreznim predikatom, da služijo tej funkciji.
V prejšnjem primeru beseda »lepo« opisuje predmet stavka. Beseda “je” deluje kot povezovalni glagol in označuje, da predikatni pridevnik, ki sledi, spremeni subjekt. Podobno strukturo najdemo v stavku: »Mleko je dišalo po žarko«. Beseda »žarko« opisuje temo »mleko;« povezuje ga povezovalni glagol “dišalo”.
Tega pa ne smemo zamenjevati s predikatnim nominativom, ki je samostalnik ali zaimek, ki ima podobno funkcijo. V stavku »Visoka ženska je učiteljica« ostane subjekt »Visoka ženska« in »je« še naprej deluje kot povezovalni glagol. Predikatni nominativ »učitelj« pa je samostalniški stavek. Tema ne opisuje s pridevnikom, ampak s samostalnikom ali zaimkom ponovno pove, kaj je.