Predhodna zastavna pravica je dokument, s katerim lastnika stanovanja in glavnega izvajalca obvesti, da namerava oseba ali podjetje vložiti zastavno pravico na lastnikovem premoženju, njegovem stanovanju. Oseba ali podjetje, ki uveljavlja pravico do zastavne pravice, je zastavni upravičenec. Predhodno obvestilo o zastavni pravici je običajno potrebno, če prosilec nima neposredne pogodbene pogodbe z lastnikom stanovanja. V teh primerih so vlagatelji zastavne pravice običajno podizvajalci ali dobavitelji glavnemu izvajalcu, ki opravlja storitve lastnika stanovanja, kot je gradnja ali prenova doma. Zastavna pravica v tem primeru deluje kot obremenitev nepremičnine, kar pomeni, da lastnik stanovanja ne bo mogel prodati doma, ne da bi poravnal zastavno pravico, in tvega uresničevanje stanovanja, da bi poravnal plačilo dolga.
Vsaka jurisdikcija bo določila, kaj mora vsebovati predhodno obvestilo o zasegu. Običajno mora opisati premoženje, ki je predmet zastavnega zahtevka. Vsebovati mora tudi ime, naslov in telefonsko številko zastavnega upravičenca. V predhodnem obvestilu o zastavni pravici je treba navesti tudi ime, naslov in telefonsko številko generalnega izvajalca, ki je sklenil pogodbo z zastavno upravičencem. Če ni generalnega izvajalca, mora prosilec zastavne pravice identificirati osebo ali subjekt, ki je prejel storitve ali blago.
Zastavni upravičenec mora običajno vročiti predhodno obvestilo o zastavni pravici s overjeno pošto, zahtevano povratnico, ročno dostavo ali po faksu s preverjanjem prejema. Če zastavni upravičenec ne bo pravilno in z navedeno vsebino vročil predhodnega obvestila o zastavni pravici, bo sodišče verjetno zavrnilo uveljavitev zastavne pravice. Poleg tega številne jurisdikcije zahtevajo, da prosilec za zastavo vroči predhodno obvestilo o zastavni pravici v določenem času, običajno v 60 dneh od opravljanja storitev ali blaga. Sodišče bo tožniku zavrnilo celotno vrednost zastavne pravice, če tožnik ne bo izpolnil rokov, določenih z zakonom. Časovni okviri vsake jurisdikcije se bodo razlikovali.
Ko zastavni upravičenec poda predhodno obvestilo o zastavni pravici, lahko nadaljuje z vložitvijo dejanske zastavne pravice na nepremičnini v skladu z roki, določenimi v njegovi pristojnosti. Zastavna pravica običajno vsebuje zahteve zastavnega upravičenca, ime lastnika nepremičnine, ime generalnega izvajalca, izjavo o pogodbi in opis nepremičnine. Izjava o zahtevkih je znesek denarja, ki ga mora lastnik stanovanja ali generalni izvajalec plačati zastavnemu upravičencu. Zastavni upravičenec mora podpisati zastavno pravico pred notarjem in prisega na točnost vsebine zastavne pravice. Zastavni upravičenec mora nato vložiti zastavno pravico pri okrožnem uradniku, kjer se nepremičnina nahaja.