Predhodna odredba je odredba, ki jo izda sodišče, preden se o zadevi odloči, da se ohrani status quo za stranke v zadevi. Ta začasna odredba se izda, ko ena od strank lahko izpolni zahteve za odredbo in dokaže, da je potrebna in da je edini način za dosego želenega cilja. Sodnikom ni treba izdajati odredb in lahko po preučitvi predložitve podpornih dokazov odločijo, da situacija ni upravičena.
Prepovedi so sodne odredbe, ki kažejo, da mora nekdo nemudoma prenehati opravljati določeno dejavnost ali se začeti ukvarjati z določeno dejavnostjo, odvisno od situacije. V preprostem primeru predhodne odredbe lahko sodnik ukrepa, da prepreči eni stranki v ločitvi od prodaje blaga, ki pripada paru. Prav tako bi lahko bila izdana predhodna odredba v tožbi o nevarnih ali okvarjenih izdelkih, da bi podjetje prenehalo prodajati, dokler se zadeva ne odloči.
Oseba, ki zahteva predhodno odredbo, mora dokazati, da ima glede na vsebino zadeve velike možnosti za zmago in da bo brez odredbe nastala škoda. Prepoved mora služiti tudi javnemu interesu in dokazano zmanjšati tveganje škode. Sodnik se bo ukvarjal z dejavnostjo, znano kot uravnoteženje lastniškega kapitala, pri kateri se dejavniki primera pretehtajo drug proti drugemu, da se ugotovi, ali je odobritev odredbe razumna ali ne.
Pri izdaji predhodne odredbe mora sodnik paziti, da ne posega v pravice obsojene osebe. Ker prepovedi zavirajo osebne dejavnosti, jih je mogoče razlagati kot zavrnitev osnovnih pravic ali celo oviro za zakonit postopek. Sodnik oblikuje jezik prepovedi, da bi bile omejitve zelo jasne in da bi se izognil situaciji, v kateri bi stranka lahko trdila, da je bila s odredbo morda zmanjšana pravica do poštenega sojenja.
Ko je sojenje končano in je zadeva odločena, se lahko sodnik odloči, da prepoved postane trajna ali pa jo razveljavi. Na splošno, če stranka, ki je vložila odredbo, zmaga v zadevi, bo predhodna odredba postala trajna in potrjena. Če vlagatelj izgubi, se odredba odstrani, ker je utemeljenost zadeve dokazana in ni več razloga za odredbo.