Prazno ime je lasten samostalnik, kot je ime osebe ali ime določene zgradbe, praznika ali druge edinstvene entitete, ki se v resnici ne nanaša na nič. Je beseda brez sklicevanja ali posebnega predmeta, na katerega se beseda sama nanaša. Prazno ime je problem na področju filozofije jezika, saj so takšna imena razumela pomen kljub temu, da se v resnici ne nanašajo na nič. »Prometej« je na primer prazno ime, saj takšna figura »obstaja« samo v mitologiji in nima prave reference v resnici. Kljub temu ljudje razumejo, da Prometej pomeni titana, ki je Zevsu ukradel ogenj in ga dal človeštvu.
Nekateri filozofi jezika verjamejo, da je prazno ime samo po sebi brez pomena. To povzroča težave, saj je takšna imena mogoče razumeti ne glede na to, da se v resnici ne nanašajo na nič. Poleg tega bi bil stavek »Prometej ne obstaja«, za katerega je znano, da je resničen na podlagi razumljenega pomena Prometeja, popolnoma nesmiseln, če ime »Prometej« ne bi imelo pomena. To pojmovanje praznega imena kot nesmiselnega je del neposredne referenčne teorije, ki pravi, da besede in izrazi črpajo pomen iz tega, čemur ustrezajo v svetu.
Ena predlaganih rešitev vprašanja praznega imena je, da sta lahko “pomen” in “referenca” ločena. V mnogih primerih, tako kot pri predmetih v resničnem svetu, v večini primerov verjetno ustrezajo. Ime pa lahko posreduje pomen, ki je ločen od sklicevanja v resničnem svetu, tudi če resnične reference dejansko ni. To je v nasprotju s teorijo neposredne reference, saj ta teorija dopušča le pomen, ki izhaja iz referenc v resničnem svetu. Ideja, da sta pomen in referenca ločljiva, je del “teorije opisa” imen.
Težave s konceptom praznega imena so na splošno povezane s težavami pri iskanju teorije, ki ustreza praktični uporabi imena v stavku. Smiselno je trditi, da ime, kot je “Prometej”, brez referenčnega imena, nima kakršnega koli inherentnega pomena. Stavek, kot je “Prometej ne obstaja”, pa nima smisla, če velja, da je “Prometej” nesmiseln. Podobno je z ločevanjem pomena od reference mogoče pravim imenom v stavkih pripisati lažni pomen. Reči, na primer, da »Abraham Lincoln nikoli ni bil predsednik Združenih držav«, je samo po sebi protislovno, saj je »predsednik Združenih držav« del »pomena« imena »Abraham Lincoln«.