Pravopis je humanistična disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pisnih sistemov. Večina jezikov na Zemlji ima vsaj en pravopis, pisni sistem, ki se pogosto uporablja za predstavljanje jezika, nekateri jeziki pa so napisani z več kot enim sistemom pisanja, kar ustvarja več pravopisov, med katerimi lahko ljudje izbirajo pri komunikaciji v teh jezikih. Pravopisci poleg preučevanja sodobnih jezikov gledajo tudi na zgodovinske jezike in pisne sisteme.
Beseda “pravopis” izvira iz grških korenin, kar pomeni “pravilno pisanje”. Mnogi ljudje izrecno identificirajo pravopis kot študij črkovanja, čeprav je to nekoliko nenatančno. Pravopisci sicer študirajo črkovanje in jih še posebej zanimajo splošno sprejeti črkovanja, ki se uporabljajo v pisnem sistemu jezika, a preučujejo tudi veliko več kot pravopis. Pravopis je le en vidik pravopisa in v večini zgodovine ni bil zelo standardiziran; tudi zdaj obstajajo številne različice besed, za katere mnogi mislijo, da so napisane samo na en način.
En vidik pravopisa je ločila, pregled oznak, ki se uporabljajo na strani, da se besedilu doda več globine. Ločila zagotavljajo informacije o tem, kako je treba besedilo brati in razlagati, in lahko zagotovijo tudi kritičen vpogled v pomen. Pravopisce zanimajo tudi teme, kot so uporaba velikih začetnic in druge norme pisanja, vključno z naravnimi različicami, ki jih opazimo v različnih skupnostih govorcev jezika.
Študij pravopisa je mogoče uporabiti na več načinov. Pravopisci so lahko dragocen del ekip, ki sestavljajo slovarske vpise in raziskujejo besede, da bi izvedeli več o različicah črkovanja, vključno s zgodovinskimi črkovanji, ki niso več splošno sprejeti. Delajo tudi na knjigah o zgodovini jezika in rabe besed ter na vodnikih za uporabo jezika, vključno s stilskimi vodniki, ki ljudem nudijo informacije o ločilih, črkovanju in drugih normah jezika.
Pravopis se uporablja tudi pri preučevanju starih jezikov. Pravopisci so vključeni v nalogo, da ugajajo starodavne pisave, identificirajo različice v starih jezikih in poskušajo izslediti zgodovino pisanja ter načine, na katere so pisni sistemi sprejeti in prilagojeni. Druga zanimiva tema so pisni sistemi, ki se uporabljajo v več jezikih, kot je rimska abeceda, in načini, na katere se ti sistemi pisanja prilagajajo in spreminjajo, da ustrezajo potrebam popolnoma različnih jezikov. Za udobje govorcev drugega jezika se lahko dodajo na primer stvari, kot so naglasni znaki in dodatne črke.