Služnostno pravo je zakon, ki zajema vse pravne zahteve, povezane s služnostno pravico, ki eni stranki daje pravico do uporabe nepremičnine druge stranke za določen namen. Na primer, električno podjetje ima lahko licenco, ki mu omogoča postavitev električnih drogov in napeljav na zemljišču lastnika stanovanja. V nekaterih jurisdikcijah se stranka, ki je lastnik nepremičninske služnosti, imenuje prevladujoči najemni lastnik, medtem ko je služabni najemni lastnik stranka, na katere nepremičnini se nahaja služnost.
Služnostno pravo zajema tako zasebne kot javne služnosti. Javna služnost je praviloma dostopna vsem prebivalcem. Na primer, javni park in državna avtocesta sta vsaka javna služnost.
Po drugi strani pa lahko zasebno služnost uporablja le omejeno število ljudi. Recimo, da ima etažni lastnik v svoji garaži električni tokokrog za vse etažne enote v stavbi. Drugi lastniki stanovanj bi verjetno dobili pravico do uporabe garaže za potrebe lastnih električnih potreb. Drugi državljani pa ne bi imeli dovoljenja za uporabo garaže.
Na splošno zakon o služnosti dovoljuje več različnih načinov za izdajo dovoljenj za uporabo zemljišč. Ena najpogostejših vrst služnosti je tista, ki se podeli s pisno listino. Listina običajno določa zemljišče, ki se lahko uporablja, kdo lahko uporablja zemljišče in namen, za katerega se lahko uporablja.
V nekaterih jurisdikcijah služnostno pravo dovoljuje, da se služnost ustvari implicitno. Denimo, da lastnik nepremičnine proda dve ločeni zemljiški parceli in da je do druge parcele mogoče dostopati samo po dovozu, ki se nahaja na prvem zemljišču. Implicitna služnost bi drugemu lastniku parcele omogočila dostop do svojega zemljišča po dovozu na zemljišču prvega lastnika parcele.
Nekateri lastniki zemljišč ustvarijo služnost, ko prodajo del svojega zemljišča, vendar si pridržujejo pravico do uporabe dela zemljišča v prihodnosti. Na primer, lastnik zemljišča lahko proda kos nepremičnine razvijalcu, vendar obdrži pravico do vrtanja mineralov in nafte. Nekatere jurisdikcije dovoljujejo ustvarjanje služnosti po zastaranju, ki nastane, ko ena stranka dosledno uporablja zemljišče druge stranke za določen namen. Običajno mora biti uporaba neprekinjena za obdobje, ki je določeno v zakonu o služnostnem pravu.