Pravno vprašanje je vprašanje, ki se pojavi pred, med ali po sojenju, ki se nanaša na razlago prava. O pravnih vprašanjih odloča sodnik, ki pretehta razpoložljive informacije, oceni njegovo poznavanje prava in o zadevi izda sklep. Sodniki tudi določijo, ali je vprašanje, postavljeno na sodišču, pravno ali dejansko vprašanje, saj o dejanskih vprašanjih odloča porota in ne sodnik v sojenju s poroto.
Nasprotno pa se vprašanje dejstev nanaša na dejanske dejanske dogodke, ki so se zgodili. V sojenjih, kjer porota ni prisotna, sodnik odloča o pravnih in dejanskih vprašanjih, v sojenju porote pa lahko o dejstvih odloča le porota. Odgovornost sodnika je zagotoviti, da se pravo v zadevi uporablja pošteno in ustrezno, kar omogoča, da porota ugotovi dejstva.
Na primer v sojenju za umor vprašanje: “Ali je obtoženec ubil pokojnika?” je vprašanje dejstva. O tem mora odločiti žirija na podlagi razpoložljivih informacij. Nasprotno: “Če nekdo kupi pištolo, namerava ubiti osebo in nekoga z njo ustreliti, je to umor prve stopnje?” je pravno vprašanje. Med sojenjem lahko vsaka stranka postavi pravna vprašanja in za odgovor je potrebno pravno strokovno znanje.
Ko se zadeve pritožijo, so v pritožbi največkrat obravnavana pravna vprašanja. Razen če so bile drastične težave z načinom predstavitve dejstev na začetnem sojenju ali manjkajo kritične informacije, se ugotovitev dejstev šteje za veljavno. V pritožbi se lahko dvomi o tem, ali so bila pravna vprašanja pravilno rešena ali ne. Včasih je pravno vprašanje močno odvisno od presoje sodnika in drug sodnik lahko odloči, da je bil prvi sodnik dejansko napačen.
Ko sodnik odloča o pravni zadevi, lahko izda uradno pisno mnenje. To je še posebej pomembno, ko sodnik sprejema odločitev, ki je lahko sporna, ali razlaga zakon na nov način. Na to pisno mnenje o pravnem vprašanju se lahko sklicujejo drugi sodniki, ko odločajo o pravnih zadevah, in takšne pravne odločitve postanejo del sodne prakse.