Pravni realizem je filozofija prava, ki je nastala v dvajsetem stoletju. Pravni realizem kot dokaj sodobna pravna filozofija prinaša svojo perspektivo v sodobne pravne prakse in nacionalne pravne sisteme sodobnih držav. Eden glavnih vidikov pravnega realizma je, da se razlikuje od bolj tehničnega pravnega pristopa.
Oblike pravnega realizma so postale priljubljene tako v Združenih državah kot v Skandinaviji v 1900-ih, nekateri elementi pa so se ohranili vse od takrat. Filozofija preučuje pravo z vidika »resničnega sveta« in namiguje, da ni dejanska zakonodaja tista, ki oblikuje pravne rezultate, ampak kaj bodo sodniki uveljavili in kaj bo sprejela pravna skupnost ali splošno prebivalstvo. Pristop “realizma” k pravu tudi trdi, da je tehnično pravo, kot je zakonsko določeno, pogosto napačno in morda ni v skladu z nekaterimi splošno veljavnimi človeškimi načeli.
Pomembne osebe, vključno z visokimi sodniki v nekaterih državah, so v preteklih letih sprejele pravni realizem. Tovrstna pravna filozofija tekmuje s pristopom “mehanske sodne prakse”, ki tehnično zakonodajo obravnava kot idealen zakon, o katerem odločajo sodniki. Nasprotno pa bolj intuitiven pristop daje sodnikom veliko več moči kot zakonodajalcem, vsaj v teoriji.
Pravni realizem je pogosto sprožil zdrave razprave v pravniških skupnostih ali v programih pravne vzgoje o tem, kakšen bi moral biti zakon. Ena podobna ideja, ki se vključi v te razprave, je ideja o “pravili višjega prava”. Argument vladavine višjega prava ločuje zakonodajo nacionalne vlade od načel morale, spodobnosti in humanega obravnavanja posameznikov; skuša pokazati, kako je lahko prvi na različne načine kriv, ali v pravnem okolju v praksi, torej na sodiščih, podrejen višjemu načelu.
Poleg tega, da je orodje za razpravo o pravnih strukturah v vlogi prava v družbi, lahko ideja pravnega realizma pomaga zunanjim osebam, da analizirajo pravni sistem na različne načine. Del tega, zaradi česar je ta ideja uspevala, je njeno razlikovanje od preprosto empiričnega pogleda na pravo, za tiste zunaj sistema pa je pristop pravnega realizma lahko izjemno koristen pri presoji ne le namena zakonodaje, temveč tudi njenih dejanskih rezultatov. Novinarji in drugi, ki pretehtajo zakonodajo, bi lahko ugotovili, da so pravni koncepti realizma in sorodni koncepti najboljša podlaga za analizo pravnih sprememb in mnenj, povezanih z zakonom.