Pravni izvedenec je nekdo, ki je pozvan k pričanju na sodišču, ker ima določeno znanje, izkušnje ali izobrazbo, ki bi lahko bila v pomoč v zadevi. Na primer, če nekoga ustavijo in obtožijo vožnje pod vplivom alkohola, vendar trdi, da jemlje zdravila na recept, ki lahko povzročijo povišano raven alkohola v krvi, tudi ko je trezen, se lahko pokliče strokovnjak s področja farmakologije, da dati vpogled v te trditve. V večini primerov pravna izvedenka priča voljno in pogosto dobi nadomestilo za svoj čas.
Preden lahko nekdo priča kot pravna izvedenka, mora biti trdno uveljavljen njegov status izvedenca na določenem področju. Konkretne formule za določitev statusa »strokovnjaka« ne obstaja, vendar se odločitve na splošno sprejemajo ob upoštevanju kombinacije izobrazbe osebe, delovnih izkušenj in nagrad, podeljenih za delo na določenem področju. Če na primer tožilstvo poskuša dokazati, da je bil nekdo nasilen do otroka, lahko sodišče povabi otroškega psihologa, da ugotovi, ali določena vedenja, ki jih kaže otrok, kažejo na zlorabo. Čeprav so številni strokovnjaki morda usposobljeni za takšno pričanje, je verjetno, da bo tožilstvo bolj verjetno izbralo nekoga, ki je specializiran za svetovanje zlorabljenim otrokom ali ki je delal z velikim številom otrok v situacijah zlorabe.
Drugi dejavniki pri določanju, kdo bi moral nastopati kot pravna izvedenka stranke, vključujejo, kako dobro se spopada s pritiskom ter izraža mnenja in dejstva. Priča bi morala biti sposobna podati podrobne informacije o zapleteni zadevi na način, ki omogoča članom žirije, da razumejo, kaj je bilo povedano. Odvetnik, ki najame, mora biti tudi prepričan, da se priča strinja z njegovim stališčem glede primera, da zagotovi, da priča predstavi informacije na način, ki bo prispeval k njegovemu primeru.
V začetnih fazah sojenja bo izvedenec verjetno pregledal velike količine informacij v zvezi s primerom in na podlagi teh informacij oblikoval svoje strokovno mnenje, pa tudi kakršne koli raziskave ali teste, ki bi jih lahko opravili, da bi podprli določeno točko. pogleda. Pravni izvedenec pogosto sestavi zapisnik, v katerem navede svoje mnenje o primeru ali podobnih situacijah, ki so bile morda predhodno preučene. Lahko se izvede tudi izjava, v kateri nasprotna stran zasliši pričo pod prisego, da pridobi informacije o njenih mnenjih, znanju in raziskavah, da bi oblikovala izpodbijanje. Izjave zabeleži in/ali prepiše sodni poročevalec.
Med dejanskim sojenjem ali zaslišanjem bo izvedenec pozvan, da predloži svoje poverilnice kot izvedenec. Takrat se bo pričelo pričevanje. Od strokovnjakov se lahko zahteva, da med pričanjem predstavijo dejstva in mnenja. Na primer, strokovnjaka za primer zlorabe otrok lahko vprašamo, kakšno vedenje običajno izkazujejo zlorabljeni otroci. To vprašanje zahteva odgovor na dejstva, ki temeljijo na raziskavah in statističnih analizah. Po drugi strani pa, če je vprašanje “Ali menite, da je vedenje, ki ga prikazuje žrtev, posledica zlorabe?” odgovor bi temeljil na strokovnem mnenju.