Pravična služnost je vrsta nepoposestnega deleža na nepremičnini, kar pomeni, da ima oseba, ki nima lastnine, posebno pravico do nje. Drug primer nepoposestnih obresti je služnost. V primeru pravičnih služnosti se priznavajo tako pozitivne kot negativne pravice, kar pomeni, da ima lahko nekdo pravico, da na določenem zemljišču nekaj posebej naredi ali ne. Obresti so vezane na lastninsko listino in bodoči lastniki nepremičnine so dolžni to spoštovati, dokler so za to seznanjeni.
Ko se sprva sklene pogodba o pravični služnosti, je običajno napisana in jasno opredeljena v korist vseh strank, pa tudi njihovih naslednikov. Pravične služnosti pogosto nastanejo, ko se zemljišče razdeli za razvoj ali ko se spremeni raba zemljišča. Uporablja se lahko na različne načine za razširitev pravic zainteresiranim osebam, ki morda niso lastniki materialnega deleža v nepremičnini. V primeru prodaje nepremičnine je treba stranko, ki kupuje zemljišče, obvestiti o pravični služnosti, pogodba pa je lahko zasnovana tako, da se vrne potomcem v primeru smrti prvotnega imetnika pravic.
Ko je kršena pravična služnost, lahko ljudje vložijo sodne odredbe, da se kršitev ustavi. Nekdo, ki ima dogovor o paši živine na zemljišču in je na primer ograjen, lahko zahteva sodno odredbo, da odstrani ograjo ali ustvari vrata, da bo zemljišče ponovno dostopno živini. Sodnik lahko preveri dejstva v zadevi in izda odredbo, če meni, da je to primerno.
Obstajajo situacije, ko pravična služnost ne bo uveljavljena z odredbo. Če ga nekdo krši, ne da bi se zavedal, sodnik pravice ne bo uveljavljal. Podobno lahko sodnik, če se kršitve dogajajo že dlje časa in niso ukrepali, ugotovi, da so jih ljudje izgubili, ker niso zaščitili svojih pravic. Če se domneva, da je pravica opuščena ali ljudje ne bodo pravočasno vložili tožbe, potem ko je bila ugotovljena kršitev, prav tako ne bo uveljavljena.
Ko ljudje kupujejo nepremičnino, je običajno, da raziščejo naslov, da potrdijo, da je jasen, in ugotovijo morebitne interese v nepremičnini, ki bi lahko vplivali na vrednost. Ljudje bi morali prositi za pojasnilo, če se v tej fazi raziskovanja pojavijo kakšna presenečenja. Priporočljivo je tudi, da potrdite, da so evidentirane nepremičninske linije enake navideznim fizičnim lastninskim linijam in upoštevate morebitna odstopanja, kot je sosedova ograja, ki je zašla čez lastninsko črto.