Pravična bremenitev je dogovor, v katerem se dolžnik odloči uporabiti sredstvo kot zavarovanje za neko vrsto finančne obveznosti, kot je dolg. Medtem ko dolžnik obdrži nadzor in uporabo sredstva, ima upnik terjatev do tega sredstva, če bi prišlo do neplačila obveznosti. Običajno ima pri tej ureditvi upnik pravico uporabiti sodni postopek za vložitev zahtevka in zavarovanja lastništva sredstva kot sredstva za poravnavo neplačanega dolga.
Ustvarjanje pravične dajatve se začne s ponudbo neke vrste premoženja s strani lastnika kot zavarovanja za dolg, ki je dolžan upniku. Ob predpostavki, da je premoženje enake ali večje vrednosti od dolgovanega zneska, upnik običajno sprejme to zastavo zavarovanja. V zameno za to sprejetje se dolžnik zavezuje, da ima upnik v primeru neplačila neporavnanega dolga pravico pridobiti nadzor nad tem premoženjem, da bi poravnal dolg.
Odvisno od zakonodaje, ki prevladuje v zadevni jurisdikciji, pravična obtožba običajno vključuje vložitev pritožbe na sodišče. Sodišče bo presodilo vsebino zadeve in izdalo sodbo. Včasih lahko sodišče odloči, da preprosto prenese lastništvo zastavljenega vrednostnega papirja na upnika in šteje, da je zadeva rešena. V drugih primerih se lahko sodišče odloči, da odredi prodajo premoženja, pri čemer bo izkupiček od prodaje namenjen poplačilu upnika in kritju sodnih stroškov. V primeru, da po poravnavi obveznosti ostanejo denarna sredstva, se ta lahko ponudijo dolžniku, ki je tudi tožena stranka v sodnem postopku.
Urejanje pravične obremenitve je pogosto način, da se dolžniku omogoči, da od upnika prejme privlačnejše načine financiranja. Zastava neke vrste sredstva kot zavarovanja za transakcijo pomaga ublažiti del tveganja, ki ga upnik prevzame s podaljšanjem posojila ali druge oblike kredita dolžniku. Ker je zastava uveljavljena le v višini neplačila, je dolžnik sposoben uporabiti premoženje na kakršen koli način, ki ne vpliva na njegovo vrednost. Poleg tega dolžnik ne more prodati sredstva v času trajanja dolžniške obveznosti brez izrecnega dovoljenja upnika. Ko je dolg v celoti poplačan, so vse terjatve, ki jih ima upnik v zvezi s pravično bremenitvijo, nične in dolžnik lahko s tem premoženjem počne, kar hoče.