Pranje možganov je proces, v katerem je nekdo prepričan, da opusti prejšnja prepričanja in prevzame nove vrednote in ideale. O tej praksi obstaja veliko napačnih predstav, ki segajo od paranoičnih zablod o vladnih napravah za nadzor uma, ki naj bi jih uporabljali kot daljinske upravljalnike, do skeptikov, ki trdno trdijo, da je kakršna koli oblika pranja možganov nemogoča. Resnica je, kot se pogosto zgodi, nekje na sredini.
V procesu pranja možganov nekoga s kombinacijo taktik prepričajo, da nekaj verjame. Obstaja veliko pristopov k temu, vendar se vsi navadno zanašajo na to, da nekoga ločijo od vsega, kar pozna, ga razbijejo v ranljivo čustveno stanje in nato postopoma uvajajo nove koncepte. Ko ljudje absorbirajo nov material, so nagrajeni za izražanje misli in idej, ki so v skladu s temi idejami, kar dodatno krepi pranje možganov.
Ljudje že zelo dolgo uporabljajo tehnike pranja možganov drug drugemu. V zgodovini so na primer vojne ujetnike včasih razbijali in jih prepričali, naj zamenjajo stran, občasno pa so postali goreči spreobrnjenci k novim idejam. V 20. stoletju se je pojavil izraz “pranje možganov” in bolj izpopolnjene tehnike, s katerimi je bilo mogoče prisilno indoktrinirati ljudi. Te tehnike so se zanašale na področje psihologije, ki je pokazala, kako je mogoče ljudi prepričati, da si premislijo.
Nekatere vlade so bile obtožene, da nadzorujejo um svojih državljanov, da bi jih prisilile, da sprejmejo in podprejo določeno stališče, ali da vojnim ujetnikom perejo možgane. Takšne obtožbe so bile vložene tudi proti ugrabiteljem, številni kulti pa so obtoženi, da uporabljajo taktike nadzora uma, da bi svoje člane ohranili v skladu s predpisi. Ne glede na to, ali se imenuje prevzgoja, miselna reforma, prisilna indoktrinacija ali pranje možganov, je tehnika lahko precej zahrbtna, če jo izvaja strokovnjak.
Včasih so ljudje uporabili obrambo nadzora uma, da bi opravičili vedenje, ki bi se običajno štelo za nesprejemljivo. Talec, ki se spremeni v zločinca, na primer, lahko namiguje, da so mu ugrabitelji oprali možgane in da talec torej ni odgovoren za kriminalno dejavnost.
Pogosteje se ljudje preprosto prepričajo v stališče, namesto da bi jim oprali možgane. Pravo pranje možganov, pri katerem se nekdanji sistem vrednot razgradi in zamenja, je pravzaprav precej redko. Namesto tega ljudi prepričajo, naj se obrnejo na drugo stališče, včasih z uporabo prisilnih taktik, včasih pa ne. V obeh primerih je za deprogramiranje rezultatov pranja možganov ali odločnega prepričevanja potrebno nekaj resnega dela.