Pozavni zbor je glasbena zasedba, ki jo sestavljajo večinoma, če ne v celoti, pozavnisti. Zbor ima običajno vsaj tri dele, vključno s prvo in drugo pozavno ter basom, vendar to ni strogo pravilo. Ker so pozavne trobila, so te skupine posebna vrsta trobilnega ansambla.
Te skupine nimajo določene velikosti, vendar izraz »zbor« na splošno pomeni vsaj dva izvajalca na del, pri čemer se konotacija nagiba k večji številki. Število igralcev je odvisno tako od instrumentacije dela, ki ga je treba izvesti, kot od preferenc vodje zbora na pozavni. Razen če je zbor združen za poseben dogodek velikega pomena, kjer je za moč in celoten učinek zaželenih več igralcev, so skupne skupine od 25 do 50. To se ne razlikuje od drugih ansamblov.
Pozavni zbor najpogosteje vključuje tenorske in bas pozavne. V nekaterih primerih pa lahko vključujejo tudi alt pozavne. V zelo redkih primerih so lahko prisotne tudi sopranske pozavne, nekateri zbori pa dodajo tubo ali dve, da utrdijo bas linijo ali mešajo ton. Skladatelji lahko uporabljajo periferne inštrumente, kot so tolkala, v zborovskih skladbah pozavne, vendar se število perifernih igralcev običajno ne približa številu pozavnih.
Eden najpogostejših krajev, kjer se pozavni zbor nahaja na visokih šolah in univerzah. Te skupine ustanovijo trobilni oddelki glasbene šole ustanove, pogosto pa jih vodi profesor pozavne. Akademski zbori za pozavno dajejo pozavnistem priložnost, da izpopolnijo veščine igranja ansambla, hkrati pa si pridobijo kredit za glasbeno diplomo. Čeprav so igralci še študenti, znajo producirati izjemno kakovostne koncerte.
Če zbor za pozavne ni ustanovljen v akademskem okolju, ga lahko ustanovijo profesionalni pozavni, glasbeni pedagogi in navdušenci za pozavne. Ti zbori so zasnovani tako, da prikazujejo sposobnosti in zvoke pozavne. Včasih ti zbori celo stopijo v snemalni studio, da naredijo zgoščenke in posamezne skladbe. Čeprav lahko zbori zaslužijo nekaj plačila za nastope ali od prodaje posnetkov, so običajno prostovoljci, izvajalci pa igrajo samo zaradi ljubezni do glasbe pozavne.
Zvok zbora pozavne je lahko zelo različen. To je zato, ker je na voljo toliko različnih modelov pozavne in ker je pozavna sposobna ustvariti vse, od sladkih, mehkih melodij do razkošnega renčanja in diapozitivov. Pomembno je tudi število igralcev, saj so veliki pozavni zbori sposobni ustvariti skoraj ogromno glasnost. Dober zborovodja pozavne pa je sposoben miselno zamisliti zvok, za katerega želi, da ga igralci proizvedejo, in ga pridobi tako s tehničnimi razlagami kot s podobami.
Pomanjkljivost pozavnih zborov je izrazito pomanjkanje razpoložljive glasbe. Pozavni zbor ni ansambel, na katerega so se skladatelji v širšem obsegu resno osredotočali. Kasneje večina glasbenih pozavnih zborov vključuje naročene skladbe ali aranžmaje skladb, namenjenih drugim inštrumentom ali ansamblom. Običajno je, da aranžmaje prinesejo vodje zborov za pozavne, ki najdejo glasbo, ki jim je všeč, in jo izdelajo za svoje posebne potrebe. Ironija tega je v tem, da v kombinaciji z vsestranskostjo pozavne aranžiranje pomeni, da lahko pozavni zbori igrajo vse, od Bacha do Billa Joela ter televizijskih ali filmskih tem.