Ko zasebno podjetje pridobi javno podjetje, da bi postalo javno, se to imenuje povratni prevzem. To vrsto transakcije lahko včasih imenujemo povratna združitev ali povratna začetna javna ponudba (IPO). Obstaja več razlogov, zakaj bi podjetje lahko uporabilo to vrsto združitve.
Podjetje včasih izvede povratni prevzem, da postane javno podjetje, ne da bi mu bilo treba izvesti začetno javno ponudbo. Začetne javne ponudbe so lahko drage in dolgotrajne, v nekaterih gospodarskih razmerah pa jih je težko izvesti. Če želi podjetje na primer iti na borzo, ko je na trgu pravkar prišlo do velike razprodaje, je lahko njegova najboljša možnost obratni prevzem.
Povratne prevzeme lahko uporabi tudi javna družba, ki ne more izpolnjevati kriterijev za kotacijo na borzi, bodisi zaradi prenizke cene delnice, zaradi določenih finančnih količnikov ali iz drugih razlogov ne dosega pragov. V tem primeru družba, ki izvaja povratni prevzem, preprosto pridobi kotirano družbo. To vrsto manevra včasih imenujemo tudi kotacija na zadnja vrata, saj podjetje, ki prevzema kotacijo na borzi, pridobiva svojo borzno kotacijo “skozi zadnja vrata”.
Za izvedbo povratnega prevzema mora zasebno podjetje kupiti dovolj delnic javnega podjetja, da ima obvladujoči delež. Zasebno podjetje lahko nato glasuje za pripojitev javnemu podjetju. Ko je združitev končana, delničar ali delničarji zasebnega podjetja svoje deleže v tej družbi preprosto zamenjajo za delnice javnega podjetja. Na ta način, ker se z združenim podjetjem javno trguje, transakcija dejansko javno obvešča zasebno podjetje.
Slaba stran uporabe obrnjenega prevzema za javno javno podjetje je ta, da mora imeti zasebno podjetje dovolj denarja za nakup kontrolnega deleža v javnem podjetju. Iz tega razloga povratni prevzem običajno ne ustvari dodatnega kapitala za posledično javno podjetje. Začetna javna ponudba bo zagotovila priliv kapitala v zdaj javno podjetje, včasih precejšnjega. Povratni prevzem tega učinka ne bo imel. Po drugi strani pa vrednost delnic zasebnega podjetja ni tako močno razvodnjena, tako da deleži vodilnih delavcev pri tovrstnih prevzemih običajno ostanejo praktično nedotaknjeni.