Indukcija nazaj je tehnika, pri kateri ljudje delajo nazaj od znanega izida skozi vrsto odločitev, ki bi lahko vodile do tega izida, da bi jim pomagali pri procesu odločanja. Ta pojav lahko najpogosteje opazimo v teoriji iger, kjer je znan tudi kot retrogradna analiza. Lahko igra vlogo pri tem, kako ljudje sprejemajo odločitve o velikih dogodkih, in številne študije so bile uporabljene za raziskovanje načina, kako ljudje uporabljajo indukcijo nazaj v svojih dejavnostih.
V teoriji iger lahko izkušen nasprotnik uporabi indukcijo nazaj, da pridobi prednost v igri. V šahovskem dvoboju, na primer, igralec ustvari hipotetični konec mat, pri čemer se postavi kot zmagovalka in se vrne skozi vrsto manevrov, da vidi, kako bi lahko dosegli ta konec. Pomembno je upoštevati strategijo drugega igralca, saj lahko šahist razmišlja o tem, kako se lahko obnaša njen nasprotnik. Njegove poteze bodo vplivale na izid, sposobnost njihovega predvidevanja pa ji bo omogočila, da ga spravi v kot.
To tehniko lahko vidimo tudi v uporabi pri drugih vrstah odločanja. Proces povratne indukcije zahteva razvoj teoretičnega rezultata in določitev najboljšega načina za njegovo doseganje glede na možne odločitve, ki bi lahko bile vključene. Ko je oseba postavljena pred vrsto izbire, lahko odločitev, sprejeta na vsaki točki, določi, ali je želeni izid ugoden. To lahko določi, ali bo sprejem ponudbe, sodelovanje v tekmovanju ali sodelovanje v drugih dejavnostih verjetno koristno.
Uporaba povratne indukcije za sprejemanje logičnih odločitev je pogostejša pri nekaterih populacijah kot pri drugih. Šahisti so te tehnike zelo navajeni in jo lahko uporabljajo tudi v drugih okoljih, ki presegajo šahovska tekmovanja, saj je to del njihovega miselnega procesa. Za igralce drugih iger je manj verjetno, da bodo pristopili k odločanju s tega vidika, saj niso navajeni delati nazaj od želenega izida, da bi ugotovili, kako priti tja, ko proces vključuje več odločitev.
Prisotne so pomanjkljivosti pri postopku povratne indukcije, tako kot pri drugi logiki odločanja. Pogosto temelji na napovedih o vedenju drugih in če so te napačne, je lahko končni rezultat drugačen. Za učinkovito uporabo te tehnike je potrebno imeti čim več informacij o vseh dejavnikih, ki bi lahko vplivali na odločitve na vsakem koraku, da bi lahko natančno napovedali.