Portfelj naložb se sooča s tveganji, ki lahko vplivajo na dejanski donos, ki ga zasluži vlagatelj. Za natančen izračun dejanskega donosa ne obstaja nobena metoda, vendar povprečna donosnost upošteva tveganja, s katerimi se sooča portfelj, in izračuna stopnjo donosa, ki jo lahko vlagatelj pričakuje od tega določenega portfelja. Vlagatelji lahko uporabijo koncept za izračun pričakovanega donosa vrednostnih papirjev, menedžerji podjetij pa ga lahko uporabijo pri načrtovanju kapitalskega proračuna, ko se odločajo, ali naj se lotijo določenega projekta.
Pri kapitalskem proračunu ta vrsta izračuna upošteva več možnih scenarijev in verjetnost, da se bo vsak scenarij zgodil; nato te številke uporabi za določitev verjetne vrednosti projekta. Na primer, projekt ima 25-odstotno verjetnost, da bo v dobrih okoliščinah ustvaril 1,200,000 USD (USD), 50-odstotno verjetnost, da bo ustvaril 1,000,000 USD v normalnih okoliščinah in 25-odstotno verjetnost, da bo ustvaril 800,000 USD v slabih okoliščinah. Povprečna donosnost projekta je potem = (25 % X 1,200,000 USD) + (50 % X 1,000,000 USD) + (25 % X 800,000 USD) = 1,000,000 USD.
Pri analizi vrednostnih papirjev se lahko povprečni donos nanaša na vrednostni papir ali portfelj vrednostnih papirjev. Vsak vrednostni papir v portfelju ima povprečno donosnost, izračunano po formuli, podobni tisti za kapitalsko načrtovanje, portfelj pa ima tudi tak donos, ki napoveduje povprečno pričakovano vrednost vseh verjetnih donosov njegovih vrednostnih papirjev. Na primer, vlagatelj ima portfelj, ki ga sestavlja 30 odstotkov delnice A, 50 odstotkov delnice B in 20 odstotkov delnice C. Povprečni donos delnice A, delnice B in delnice C je 10 odstotkov, 20 odstotkov in 30 odstotkov, oz. Povprečni donos portfelja se lahko nato izračuna kot = (30 % X 10 %) + (50 % X 20 %) + (20 % X 30 %) = 19 odstotkov.
Ta vrsta izračuna lahko prikaže tudi povprečni donos v določenem časovnem obdobju. Za ta izračun morajo biti podatki za nekaj časovnih obdobij, pri čemer večje število obdobij daje natančnejše rezultate. Na primer, če podjetje zasluži 12 odstotkov v prvem letu, -1 odstotkov v letu 8 in 2 odstotkov v letu 15, potem ima letno aritmetično povprečno donosnost = (3% – 12% + 8%) / 15 = 3 %.
Geometrijska povprečna donosnost izračuna tudi sorazmerno spremembo bogastva v določenem časovnem obdobju. Razlika je v tem, da ta izračun kaže stopnjo rasti bogastva, če raste s konstantno hitrostjo. Z uporabo istih številk kot v prejšnjem primeru se izračuna letni geometrijski srednji donos = [(1 + 12 %) (1 – 8 %) (1 + 15 %)] 1/3 – 1 = 5.82 %. Ta številka je nižja od aritmetičnega povprečja donosa, ker upošteva učinek združevanja, ko se obresti naložijo na naložbo, ki je že prinesla obresti v preteklem obdobju.