Potrošniško pravo je področje prava, ki je namenjeno zaščiti potrošnikov in jim zagotoviti formalna pravna sredstva za pridobitev odškodnine za škodo, povzročeno z napačnimi izdelki. V potrošniški zakonodaji so zajete številne teme, vključno z garancijami, standardi kakovosti, zasebnostjo potrošnikov in nekaterimi vrstami pogodb. Cilj takšne zakonodaje je zagotoviti, da imajo potrošniki pravice, ki so jasno določene, in da se podjetja, ki prodajajo izdelke in storitve, jasno zavedajo svojih odgovornosti po zakonu.
Pojav potrošniške zakonodaje se je zgodil v začetku 20. stoletja z vrsto škandalov zaradi kontaminirane hrane, ki so privedli do sprejetja zakona o čisti hrani in zdravilih ter številnih drugih ukrepov, namenjenih zaščiti potrošnikov. Pred regulacijo prodajne industrije so lahko podjetja vključila vse sestavine, ki so jim všeč, vključno z znanimi toksini, in bi lahko podala širok nabor trditev o svojih izdelkih, ne da bi se soočila z zakonskimi kaznimi. Podjetja so lahko uporabljala tudi informacije o potrošnikih, kakor so želela, in številne vlade so bile zaskrbljene zaradi možnosti za izkoriščanje sistema brez kakršnih koli meja.
Velik del potrošniške zakonodaje se ukvarja z varnostjo izdelkov in označevanjem. Izdelki od avtomobilov do mačje hrane morajo prestati varnostne teste in se držati osnovnih varnostnih standardov, proizvajalci pa morajo imeti vzpostavljene sisteme odpoklica, če se ugotovijo varnostne težave. Zakoni o varstvu potrošnikov vključujejo tudi pomisleke glede označevanja. Zdravstvene trditve morajo oceniti vladne agencije, sestavine in informacije o hranilni vrednosti morajo biti jasno navedene na živilih, na etiketah izdelkov pa bodo morda morale biti navedene informacije o tem, kdo je izdelek proizvedel, kje je bil izdelan in kako lahko potrošniki stopijo v stik s podjetjem, da se pritožijo.
Potrošniški krediti so še eno veliko področje v potrošniški zakonodaji, ki zajema vse od razkritij, ki spremljajo izpiske kreditnih kartic, do pogodb, ki jih potrošniki podpišejo za začasna posojila. Številni zakoni o potrošniških kreditih so zasnovani tako, da zagotovijo, da bodo potrošniki dobro obveščeni o kreditnih vprašanjih in da podjetja, ki izdajajo kredite, odgovorno ravnajo s podatki potrošnikov.
V potrošniški zakonodaji so zajete tudi teme, kot so garancije, pogodbe o storitvah, politike vračila in tako naprej. Potrošniki imajo tudi dostop do pravnih možnosti za ravnanje s podjetji, ki dajejo lažne trditve ali zavračajo spoštovanje dogovorov, sklenjenih s potrošniki. Te možnosti lahko vključujejo vložitev uradnih pritožb pri vladnih agencijah in zasebnih organizacijah, ki se zavzemajo za potrošnike, poleg tega, da v tožbi zamotajoča podjetja tožbo pred sodiščem.