Potresno območje je območje, v katerem stopnja seizmične aktivnosti ostaja dokaj konsistentna. To lahko pomeni, da je potresna aktivnost izjemno redka ali pa izredno pogosta. Nekateri ljudje pogosto uporabljajo izraz »potresno območje«, da govorijo o območju s povečanim tveganjem potresne aktivnosti, medtem ko drugi raje govorijo o »potresnih nevarnih conah«, ko razpravljajo o območjih, kjer je potresna aktivnost pogostejša.
Številne države imajo vladne agencije, ki se ukvarjajo s potresnimi dejavnostmi. Te agencije uporabljajo podatke, ki jih zbirajo o potresni dejavnosti, da razdelijo narod na različna potresna območja. Uporabljajo se številni različni sistemi zoniranja, od številčnih con do barvnih con, pri čemer vsaka številka ali barva predstavlja različno raven potresne aktivnosti. V Združenih državah so na primer potresna območja razdeljena na eno in pet, pri čemer je peta cona najbolj ogrožena zaradi potresne aktivnosti.
Večina potresnih območij z visoko aktivnostjo se nahaja vzdolž tako imenovanih prelomnih območij, območij zemeljske skorje, ki so nagnjena k seizmični aktivnosti. Prelomna območja se pogosto pojavljajo tam, kjer se stikajo celinske plošče, lahko pa jih najdemo tudi okoli vulkanov. Veliko prelomno območje v Severni Ameriki, ki je daleč od meja plošč, povzroča ogromen mehurček magme pod zemeljsko skorjo, ki občasno napihne v eksploziven vulkanski izbruh.
Z razdelitvijo države na različna potresna območja lahko država prepozna območja, ki so izpostavljena povečanemu tveganju. Ta območja imajo lahko strožje gradbene predpise, ki so zasnovani tako, da so varnejša v primeru potresa, in službe za nujne primere na potresnem območju z visokim tveganjem bodo morda morale imeti posebno potresno usposabljanje in pogoste vaje za vadbo odzivanja na potres. Zavarovalnice običajno zvišajo svoje obrestne mere tudi v potresnem območju z visoko aktivnostjo.
Ena največjih nevarnosti za ljudi v potresnem območju z visoko aktivnostjo poleg osnovnega potresa je utekočinjanje. Utekočinjenje tal se pojavi, ko ohlapni sedimenti suspendirajo v vodi zaradi potresne aktivnosti, ki potisne vodno mizo navzgor. Ko pride do utekočinjenja tal, tla ne morejo več vzdrževati teže zgradb, avtocest in drugih objektov, kar povzroči rušenje. Podzemni komunalni vodi se lahko pri tem pretrgajo, kar povzroči potencialno eksplozivno uhajanje plina skupaj z razširjeno kontaminacijo z odplakami. V območjih z visoko aktivnostjo, ki so prav tako izpostavljena utekočinjenju, je lahko potres izjemno nevaren.