Potovalno vedenje se nanaša na jedrnato in namensko študijo ali analizo različnih vidikov potovanj ljudi. Obseg tovrstnega študija je precej ogromen, razsežnosti pa številne, vse je odvisno od posameznih informacij, ki jih analitik skuša pridobiti skozi proces študije. Potovalno vedenje se lahko uporablja za namene, kot so ugotavljanje, kateri vrsti prevoza so ljudje najbolj naklonjeni, razlogi, zakaj imajo raje ta način prevoza, najbolj priljubljene destinacije in razlog, zakaj ljudje potujejo tja.
Primer analize potovanj je tista, ki jo izvajajo mestni uradniki, da bi ugotovili, kateri način prevoza člani skupnosti najpogosteje uporabljajo. Analiza bi lahko vključevala študijo razloga za takšno prednost, saj bodo rezultat tovrstne študije potovanj mestni uradniki uporabili za različne namene, vključno z izboljšanjem načinov prevoza. Na primer, če raziskava pokaže, da se ljudje zaradi strahu pred varnostjo podzemne železnice raje vozijo z avtobusi kot s podzemno, bi morali uradniki morda izboljšati varnost v podzemni železnici in tudi pomiriti ljudi glede njene varnosti.
Drug vidik študije potovalnega vedenja je študija o tem, kako pogosto ljudje potujejo na dolge razdalje z določene destinacije. Ta posebna študija bi vključevala analizo želene destinacije in drugih dejavnikov, kot je ogljični odtis, vključen v potovanje. Analiza potovalnega vedenja bi tudi razkrila, zakaj veliko ljudi potuje na določeno destinacijo. Lahko je, da so ti ljudje priseljenci, ki potujejo v svoje matične države, lahko pa preprosto potujejo zaradi prostega časa ali pa na to destinacijo potujejo za kakšen drug namen, ki ga je razkrila analiza vedenja pri potovanju.
Demografska študija potovalnega vedenja se nanaša na študijo skupine ljudi glede njihovih potovalnih navad. Demografija bi lahko temeljila na številnih dejavnikih, kot so spol preučenih potnikov, njihova rasa ali njihova starost. Lahko bi temeljilo tudi na njihovih političnih nagnjenjih ali pa na veri obravnavane skupine.