Potapljaški kompresor je stroj, ki lahko bodisi polni rezervoarje z dihalnim plinom bodisi neposredno oskrbuje potapljače s pomočjo popka. Te naprave so lahko prenosne ali trajno nameščene in jih poganjajo električni ali plinski motorji. Glavni sestavni del potapljaškega kompresorja je običajno tri- ali štiristopenjski zračni kompresor, čeprav običajno vsebujejo tudi različne filtre. To je posledica dejstva, da mora biti dihalni plin izjemno čist, zato ne sme biti nobene pomembne kontaminacije z mazivnim oljem, ogljikovim monoksidom ali vodo. Druga komponenta, ki jo pogosto najdemo v potapljaškem kompresorju, je mešalna plošča, ki se uporablja za uvajanje različnih plinov, kot sta dušik in helij, za izdelavo različnih mešanic dihalnih plinov.
Obstajata dva različna načina za oskrbo ljudi z zrakom, ki diha, ko so dalj časa pod vodo, in oba na neki točki potrebujeta potapljaški kompresor. Eden od pogostih načinov oskrbe potapljačev z zrakom, ki diha, so rezervoarji, ki jih potapljači nosijo s seboj. Ti rezervoarji se razlikujejo tako po velikosti kot po sestavi in lahko vsebujejo različne količine dihalnega plina, odvisno od uporabe. Za čiščenje zraka in polnjenje rezervoarja z njim je potreben potapljaški kompresor. Enako velja za potapljače s površinsko oskrbo, ki dobijo zrak neposredno iz kopenskega ali ladijskega kompresorja.
Za polnjenje rezervoarjev ali črpanje plina za dihanje pod vodo mora potapljaški kompresor običajno vključevati tri ali štiristopenjski zračni kompresor, ki je zasnovan posebej za ta namen. Za razliko od drugih zračnih kompresorjev imajo te naprave zaščitne elemente, ki preprečujejo, da bi onesnaževalci vstopili v stisnjen dihalni plin. Običajno se uporabljajo različne metode filtracije, da se prepreči vstop mazivnega olja, vode in ogljikovega monoksida v dihalni plin, saj lahko ti onesnaževalci predstavljajo težave za potapljače. Nekatere preproste potapljaške operacije s površinsko oskrbo uporabljajo kompresorje, ki so odvzeti iz drugih virov, kar lahko povzroči povečano tveganje za zdravje potapljačev.
Izven določenih globin so za zagotovitev varnosti potapljača običajno potrebne posebne mešanice dihalnih plinov. Nekatere običajne mešanice vključujejo trimix, sestavljen iz kisika, dušika in helija, ter heliox, ki je sestavljen iz helija in kisika. Potapljaški kompresorji so včasih sposobni odvzeti te sestavne pline iz skladiščnih jeklenk in jih kombinirati v potrebnih razmerjih. To se običajno doseže s pomočjo mešalne plošče. V nekaterih primerih bodo potapljači s površinsko oskrbo dobili zrak iz ladijskih rezervoarjev za dihanje, ki vsebujejo te mešanice, predhodno mešane.