Postpozicija je vrsta besede, ki se uporablja za označevanje neke oblike prostorskega ali časovnega razmerja med dvema objektoma in se pojavi za besedo ali besedno zvezo, ki jo dopolnjuje. Na primer, v stavku »pred dvema dnevoma sem šel v trgovino« je beseda »pred« postpozicija, ki se uporablja za označevanje besedne zveze »dva dni« kot časovnega okvira za dejanje v stavku. Te vrste besed so v angleščini dokaj redke, v katerih se pogosteje uporabljajo predlogi, kot sta “to” ali “on”, čeprav so postpozicije pogostejše v nekaterih drugih jezikih. Obe vrsti besed se bolj splošno imenujeta adpositions.
Osnovna funkcija postpozicije je zagotoviti informacije, ki povezujejo eno besedo ali besedno zvezo z drugo, pogosto v smislu prostora ali časa. Ta funkcija je skoraj enaka predlogom v angleščini, čeprav so razlike med njimi označene s predpono v vsakem izrazu. »Pre-« v predlogu označuje, da so te besede pred dopolnilom, o katerem zagotavljajo informacije, medtem ko se »post-« v postpoziciji nanaša na njegovo umestitev za besedo ali besedno zvezo. Vsaka vrsta apozicije se uporablja z neko obliko subjekta ali predmeta v stavku ter besedo ali besedno zvezo, ki se uporablja za zagotovitev več informacij o tem.
V angleščini je beseda »ago« najpogostejša postpozicija in zagotavlja informacije o tem, kdaj je bilo dejanje izvedeno. Uporablja se v stavku »Rojena je bila pred 12 leti«, v katerem je »Ona« predmet stavka, »bila je rojena« pa je glagolski stavek, ki označuje dejanje stavka. Postpozicija »pred« se pojavi za besedno zvezo, ki jo dopolnjuje, »12 let« in označuje, da se je ta čas v preteklosti zgodil, ko se je dejanje v stavku zgodilo. Drugi jeziki, kot so kitajski, korejski in finski, vključujejo več postpozicij kot angleščina.
Nekatere besede lahko delujejo kot predlog ali postpozicija, odvisno od tega, kako se uporabljajo v stavku, in se pogosto imenujejo ambipozicije. Beseda »skozi« se na primer običajno lahko uporablja kot predlog, kot je »kurili smo drva, da smo se ogreli vso zimo;« stoji pred besedno zvezo »celo zimo«, da označuje čas, v katerem se je zgodilo dejanje stavka. Lahko pa se uporabi tudi kot postpozicija, stavek pa lahko prepišemo tako, da smo zakurili drva, da smo se ogreli vso zimo. To je nekoliko arhaično besedilo in se morda zdi čudno ali po nepotrebnem formalno, vendar je tehnično natančno in zagotavlja enako funkcijo v stavku.