Postopek Brostrom je kirurški poseg, ki se izvaja na pacientu za popravilo ligamentov, natrganih med poškodbo zvina gležnja. Večina poškodb zvin gležnja je blagih in se lahko odzove na konzervativno zdravljenje. Če se te poškodbe pojavljajo pogosto, bo morda moral bolnik opraviti postopek Brostrom za stabilizacijo gležnja.
Zvin gležnja se pojavi, ko pride do zasuka gležnja navzven, medtem ko se podplat stopala obrne navznoter. Te poškodbe se lahko pojavijo pri športnikih, ki se ukvarjajo s športi, kot so košarka, nogomet ali nogomet. Plesalci so lahko tudi nagnjeni k poškodbam zvin gležnja, vendar lahko vsak aktiven odrasli ali otrok trpi zaradi te vrste poškodbe.
Obstajajo štirje ligamenti, ki podpirajo kosti gležnja. Dva od teh ligamentov, sprednji talofibularni (ATFL) in kalkaneofibularni (CFL), se pogosteje poškodujejo med zvinom gležnja. Poškodbe zvin gležnja so razvrščene kot blage, zmerne ali hude, glede na to, ali so ligamenti raztegnjeni ali strgani.
Ko je prišlo do hudega zvina, sta bila strgana tako ATFL kot CFL ligamenta. Pacient lahko občuti bolečino, oteklino in ne more povečati teže na gležnju. Zgodnje zdravljenje teh hudih zvinov je običajno mirovanje, led, stiskanje in dvig. Ko se oteklina umiri, bo morda moral bolnik opreti ali podpreti gleženj, da se lahko začne celjenje.
Če bolnik sčasoma utrpi več hudih zvinov, lahko gleženj postane nestabilen. Pacient čuti, da bi lahko gleženj kadarkoli odstopil. To se imenuje kronična bočna nestabilnost gležnja in bolniki s tem stanjem so lahko upravičeni do postopka Brostrom.
Postopek Brostrom se izvaja, ko je bolnik v splošni anesteziji. Na zunanji strani gležnja se naredi rez. Kirurg reže in skrajša tako ATFL kot CFL ligamente ter zašije konce vezi nazaj skupaj. To zategne ligamente in zagotovi večjo oporo za gleženj. Bolniki naj bi imeli po postopku Brostrom manj poškodb zvin gležnja.
Bolniki, ki so bili podvrženi tej operaciji, morajo najprej nositi opornico, da ostane gleženj imobiliziran. Pacientu je mogoče naročiti, naj dva tedna ne obremenjuje gležnja. Po dveh tednih bo bolnik morda lahko nosil gips za hojo. Vrnitev k aktivnosti se nato izvaja postopoma in lahko vključuje blage raztezne vaje. Popolno okrevanje lahko traja od treh do šestih mesecev.