Posredni predmetni zaimek se uporablja za zamenjavo samostalnika v stavku v položaju posrednega predmeta. Zaimki se v stavkih uporabljajo v številnih različnih položajih in samostalnike, kot sta »človek« ali »starši«, zamenjajo z »on« in »oni«. Posredni predmet v stavku je besedna zveza ali beseda, ki označuje, komu ali kje je namenjeno dejanje, ki se izvaja nad neposrednim predmetom. V stavku, kot je »vrgel sem svojo knjigo vanj«, je beseda »on« posredni predmetni zaimek, ki označuje osebo, v katero je bil vržen neposredni predmet »moja knjiga«.
Pravilna uporaba posrednega predmetnega zaimka je dokaj preprosta, vendar zahteva, da angleški govorec razume nekaj slovničnih pojmov. Razlika med samostalnikom in zaimkom je pomembna, saj samostalniki običajno nimajo objektivnih ali subjektivnih primerov. Samostalnik, kot je »knjiga«, se lahko uporablja kot predmet stavka, »Ta knjiga je velika« ali predmet stavka, »Kupil sem to knjigo«. V nasprotju s tem imajo zaimki različne primere, ki se uporabljajo glede na to, ali je zaimek predmet ali subjekt v stavku.
Subjektivni zaimek se uporablja, ko zaimek namesto samostalnika kot osebka, kot je beseda »ona« v »Kupila je knjigo«. Ko so zaimki uporabljeni kot predmet, se uporablja objektivni primer, kot je »ona« v »Poznam jo« ali beseda »oni« v »Pes jih je prestrašil«. V teh primerih so uporabljeni objektivni zaimki neposredni predmeti v stavkih; zaimki so predmet, na katerem se izvaja dejanje stavka.
Preprosti stavki pogosto sploh nimajo predmeta, na primer »spal sem« ali samo neposrednega predmeta, na primer »vrgel sem svojo knjigo«. Ko se dejanje izvaja na predmetu, v odnosu do nekoga ali nečesa drugega, se pogosto uporablja posredni predmet. V stavku »vrgel sem mu knjigo« je beseda »jaz« predmet stavka, »vrgel« pa je predikat, ki označuje dejanje stavka. Zaimek za posredni predmet v stavku “jem” je del predložnega izraza “pri njem”, ki je popoln posredni predmet.
Podoben primer posrednega predmetnega zaimka je mogoče najti v stavku: “Pes mi je dal žogo.” V tem stavku je “pes” subjekt stavka, “dal” pa je predikat. »Jaz« pa ni neposredni predmet, saj se dejanje stavka izvaja na »žogi«. Pes daje žogo, tako da je “žoga” neposredni predmet. Čeprav »jaz« sledi predikatu, je to posredni predmetni zaimek in ne neposredni predmet.