Posredni diskurz je oblika izražanja, ki se pogosto uporablja v pisnih ali govorjenih pripovednih delih, pa tudi v vsakodnevnem pogovoru, v katerem govornik posredno posreduje komentar brez narekovajev. Namen je zagotoviti dialog ali drug komentar ene osebe skozi perspektivo nekoga drugega. Pogosto ga najdemo v dialogu znotraj pripovedi ali v pisnem delu, ki ga pripoveduje en posameznik. Pisci lahko uporabijo posredni diskurz, da posredujejo informacije brez neposrednega navajanja, kar piscu omogoča tudi, da poda informacije o osebi, ki posreduje komentar.
Primere je mogoče videti v stavku, kot je “Ženska se je spraševala, kje je.” V tej izjavi se ženska nekaj sprašuje, vendar ni postavljeno v citate ločeno od stavka, podobno kot v stavku »Ta moški je rekel, da je policist«. Oba primera posrednega diskurza sta v nasprotju z neposrednim diskurzom, kot je »Ženska se je spraševala, ‘Kje sem?’«, v katerem je komentar neposreden citat.
Namen posrednega diskurza je zagotoviti dialog ali drug komentar ene osebe skozi perspektivo nekoga drugega. Pogosto ga najdemo v dialogu znotraj pripovedi ali v pisnem delu, ki ga pripoveduje en posameznik. Pisci lahko uporabijo posredni diskurz, da zagotovijo informacije brez neposrednega citiranja, kar piscu omogoča tudi, da zagotovi informacije o osebi, ki posreduje komentar. Kadar se uporablja neposreden citat, običajno zagotavlja samo informacije o izvirnem govorcu, brez dodane perspektive lika, ki posreduje informacije.
Preprost primer je mogoče videti v stavku, kot je: “Ta človek je pravkar zakričal, da je lačen.” To daje vpogled v govorca v tej izjavi, ki ni človek, ki je komentiral, da je lačen. Govorec posreduje te informacije s posrednim diskurzom, ki mu omogoča, da spremeni izvirno izjavo z besedo »krkljal«. Ta beseda bralcu posreduje informacije o komentatorju in ne o prvotnem govorcu.
V nasprotju s tem bi lahko del neposrednega diskurza glasil: “Ta človek je pravkar rekel: ‘Lačen sem’.” To zagotavlja informacije samo o izvirnem zvočniku, saj drugi zvočnik posreduje samo izvirne informacije brez dodatnih informacij. Seveda je to mogoče spremeniti v »Ta človek je pravkar zakričal: ‘Lačen sem’,« toda potem to lahko pomeni, da je prvotni govornik to dejansko rekel na način, ki je zvenelo kot hrop. Premik od neposrednega do posrednega diskurza je subtilen, vendar je dodatna raven komunikacije, ki jo omogoča, lahko precej močna.
Neposrednega diskurza ne smemo zamenjevati z neizrečenim diskurzom, ki kaže na misli in ne na izgovorjene besede. Primer neizgovorjenega diskurza bi bil: »Deklica se je spraševala, ‘Kje sem?’« Neizgovorjeni diskurz misli neposredno lik in je pogosto označen z uporabo narekovajev. Primer posrednega neizrečenega diskurza bi bil “Dekle se je spraševalo, kje je.” To nima tako narekovajev kot vprašaja, saj dejansko ni predstavljeno kot vprašanje.