Osebnosti lika v romanih, prozi ali katerem koli drugem literarnem delu so občinstvu predstavljene s posredno ali neposredno karakterizacijo. Z neposredno karakterizacijo avtor bralcu pripoveduje o teh značilnih lastnostih. Nasprotno pa posredna karakterizacija bralcu pokaže te značilnosti. Ta oblika karakterizacije je na splošno dosežena s kombinacijo govora, misli, učinkov, dejanj in videza, znana kot metoda KRADE.
Prva metoda posredne karakterizacije je uporaba govora na način, ki ustrezno predstavlja značaj in razkriva določene lastnosti posameznika. Z uporabo dialoga se bralcu razkrijejo lastnosti in osebnost likov. Ta govor lahko govori posamezen lik, ki razkriva določene značilnosti o sebi, ali pa je dialog, ki ga govori drug lik o posamezniku.
Ta oblika karakterizacije zahteva tudi, da avtor skozi misli likov prenese določene osebnosti in značilne lastnosti. Številni romani in druga literarna dela bralcu razkrivajo zasebne občutke in misli lika. Na primer, namesto da bi preprosto izjavil: »Adam se je počutil žalostno«, kar bi bil primer neposredne karakterizacije, bi lahko avtor bralcu prenesel Adamovo žalost z razkritjem osebnih misli lika. S posrednim izražanjem misli in občutkov bi bralci morda lahko razvili boljše razumevanje in tesnejši odnos z likom.
Tretja metoda je pokazati učinek, ki ga ima lik na druge posameznike. To se običajno doseže z razkrivanjem misli in dejanj drugih likov v odnosu do posameznika. Avtor mora pokazati, kako se drugi liki počutijo do posameznika, pa tudi, kako so v interakciji z likom. Ta metoda je morda ena najtežjih za dosego, ker je nekoliko dvojna karakterizacija, kar pomeni, da mora avtor pokazati reakcije drugih likov, da razkrije učinek in posredno karakterizacijo zadevnega posameznika.
Zadnji dve metodi sta doseženi z razkrivanjem dejanj in videza lika. Namesto da bi občinstvu preprosto povedal, kakšna so dejanja lika, avtor dejanja pokaže tako, da razkrije posameznikovo vedenje. Na primer, če je Adam navdušen, avtor to pokaže tako, da razkrije Adamova dejanja, namesto da bi izjavil: »Adam je bil navdušen«. Na enak način se fizične značilnosti lika bralcu razkrijejo s posrednimi metodami, na primer z besedami: »Adamove jasne modre oči so se iskrile od pričakovanja«.